Nobelovi nagrajenci za fiziko. Foto: EPA
Nobelovi nagrajenci za fiziko. Foto: EPA

Syukuro Manabe je pokazal, kako povečane ravni ogljikovega dioksida v ozračju vplivajo na zviševanje temperatur na površju Zemlje, s čimer je postavil temelje za razvoj zdajšnjih podnebnih modelov.

Klaus Hasselmann je ustvaril model, ki povezuje vreme in podnebje. Njegove metode so uporabljene za dokazovanje tega, da se temperature v ozračju dvigajo zaradi izpustov ogljikovih dioksidov, ki jih povzroča človek. Giorgio Parisi pa je odkril skrite vzorce v neurejenih kompleksnih materialih, s čimer je pomembno prispeval k razvoju teorije kompleksnih sistemov, so pojasnili v akademiji.

Sorodna novica Nobelova nagrada za medicino za odkritja o receptorjih za temperaturo in dotik

Nobelovo nagrado za fiziko so lani prejeli Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za odkritja o črni luknji.

Doslej so Nobelovo nagrado za fiziko podelili 215 znanstvenikov, med njimi štirim ženskam. Američan John Bardeen je nagrado prejel dvakrat.

V petek Nobelova nagrada za mir

Razglasitve letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek, ko so sporočili, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejmeta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog, rojen v Libanonu, Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik.

Nobelov teden se bo v sredo nadaljeval z razglasitvijo prejemnikov nagrade za kemijo, do konca tedna bosta sledili še nagradi za književnost in mir. Prihodnji ponedeljek bo sledila razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo predvidoma zaradi pandemije covida-19 nagrade tudi letos prejeli doma in ne v Stockholmu. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo. Prejemniki si razdelijo 10 milijonov švedskih kron (nekaj manj kot milijon evrov).