Delovanje Gleja je skozi desetletja zaznamovalo več umetniških vodij in številni mladi upi, ki so danes priznani gledališki umetniki. Foto: Gledališče Glej
Delovanje Gleja je skozi desetletja zaznamovalo več umetniških vodij in številni mladi upi, ki so danes priznani gledališki umetniki. Foto: Gledališče Glej

"Odvzem sredstev razumemo v kontekstu dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, saj se število programsko financiranih organizacij na področju uprizoritvene umetnosti že nekaj zaporednih razpisov krči," je v izjavo za javnost zapisal Umetniški svet Gledališča Glej, ki ga sestavljajo Inga Remeta, Barbara Poček, Anja Pirnat in Tjaša Pureber.

Sorodna novica Gledališki poklici izginjajo, na neodvisni sceni položaj še slabši

Ministrstvo jim je pripisalo zadostno število točk za financiranje
Glede na obseg, kakovost in profesionalnost dela si financiranje zasluži bistveno več od osmih organizacij, ki so ta sredstva dobile, ocenjujejo v Gleju. "To prepoznava tudi komisija na ministrstvu za kulturo, ki je tokrat Gledališču Glej namenila količino točk, ki omogoča preboj med financirane organizacije, a za vse ni bilo dovolj sredstev. Kolegicam in kolegom, ki so financiranje v tem obdobju dobili, iskreno čestitamo za odlično delo, saj verjamemo, da si financiranje zaslužijo. Vemo, da nismo edini, ki plačujemo ceno krčenja prostora za nevladno produkcijo, saj financiranje ni bilo odobreno tudi številnim drugim visokokakovostnim prijaviteljem. In vemo, da za sektor najhujše z rebalansom za letošnje in prihodnje leto, s katerim se zmanjšuje proračun nevladnim organizacijam v kulturi za polovico, šele prihaja."

Največji financer
Čeprav Glej finančno podpirajo tudi Mestna občina Ljubljana, Evropska komisija, Center za kreativnost, ministrstvo za javno upravo, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter pokrovitelji, pa je največji vir financ za gledališče predstavljalo prav ministrstvo za kulturo; tega finančnega prepada brez pomoči ne morejo nadomestiti, opozarjajo.

Odvzem sredstev jih je prizadel še toliko bolj, ker sta zadnji dve sezoni minili v znamenju odpovedanih predstav ali drastično zmanjšanih kapacitet zaradi ukrepov za zmanjševanje širjenja virusa. Kljub težkim pogojem dela, s katerimi so se spoprijemala gledališča, so v Gleju obe zadnji sezoni izpeljali v celotnem obsegu.

Številna velika imena sodobnega gledališča veliko dolgujejo Gleju
Pred odločitvijo ministrstva so imeli v Gleju pripravljen program za prihajajoča štiri leta in naprej, pravijo. "V njem sodelujejo nekateri najbolj nagrajevani, prepoznavni in odmevni ustvarjalci in ustvarjalke, ki Glej ohranjajo na mednarodnem zemljevidu. In številni, ki svojo profesionalno pot šele začenjajo. A v njih verjamemo, ker je bil Glej vedno prostor, kjer so se v mladosti kalila najbolj prepoznavna avtorska, režijska in igralska imena." V Gleju so med drugim ustvarjali Dušan Jovanović, Matjaž Pograjc, Sebastijan Horvat, Diego de Brea, Nina Rajić Kranjac, Primož Bezjak, Simona Semenić in številni drugi. "Naša misija je bila vedno tvegana, saj smo prostor namenjali tudi tistim, ki za seboj še nimajo dolge kilometrine. Ki si upajo delati drugače in ki prečijo zapovedane kalupe. (...) Kot svojo zgodovinsko dolžnost čutimo, da moramo ta prostor še naprej puščati odprt za kreiranje novih tovrstnih zgodb. Tvegano, a za razvoj slovenskega sodobnega gledališča nujno."

Kaj je najbolj črn scenarij?
Program za leto 2022 bodo v gledališču poskušali izpeljati na račun drastičnega nižanja stroškov dela in programa samega. Napovedujejo donatorsko kampanjo, s katero se bodo po pomoč obrnili na javnost. Uporabili bodo tudi vse razpoložljive pravne vzvode, a če jim do konca leta ne bo uspelo zagotoviti stabilnega financiranja, bodo "morali preučiti vse možnosti nadaljnjega (ne)obstoja Gledališča Glej".

Glej je bil tudi prva gledališka hiša pri nas, ki je leta 2017 ukinila funkcijo umetniške vodje in ga nadomestila s horizontalno organiziranim umetniških svetom. Foto: BoBo
Glej je bil tudi prva gledališka hiša pri nas, ki je leta 2017 ukinila funkcijo umetniške vodje in ga nadomestila s horizontalno organiziranim umetniških svetom. Foto: BoBo

V letošnjem letu so sicer v gledališču sklenili koprodukcije s številnimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in festivali v Sloveniji in v tujini. Majsko premiero načrtujejo v koprodukciji s festivalom SPRING iz Utrechta. Dogovorjena imajo številna gostovanja po vsej Evropi. Glej je tudi motor dveh ključnih povezovalnih elementov za profesionalizacijo neodvisne uprizoritvene scene, saj koordinira mednarodno platformo TRIGGER, ki skrbi za gostovanja predstav v tujini, ter program razvoja občinstva Abonma Transferzala, ki povezuje neodvisne odre v Ljubljani.