Poslanci so na odboru podprli predlog novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Poslanci so na odboru podprli predlog novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Predlog novele zakona uvaja instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin, je na seji odbora pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

S predlogom se med drugim širi nabor objektov in posegov v prostor, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih.

Predlog novele razširja obveznosti plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk, medtem ko se po veljavni ureditvi odškodnina odmerja le za kmetijska zemljišča z boniteto, višjo od 50 točk. S predlogom novele se na novo ureja tudi prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba), jasneje se opredeljujejo pogoji glede medsebojne menjave zemljišč, zlasti kadar gre za menjavo gozdnega zemljišča za kmetijsko zemljišče in obratno.

Med drugim se s predlogom novele zakona na kmetijskih zemljiščih dopuščajo nasadi sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasadi sadik, ki so namenjeni pogozdovanju, je še pojasnil minister.

Zbornica podpira zakon

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije podpirajo določene rešitve, ki jih predlog prinaša, je pojasnil njen predsednik Roman Žveglič. Menijo pa, da bo v prihodnje treba odpreti tudi kak drug zakon in odpraviti še nekatere druge težave.

Razprave poslancev

Poslanec Tomaž Lisec (SDS) se je strinjal, da zakon ni idealen, je pa optimalen. Prinaša namreč pomembne in velike rešitve, ki jih je po njegovi oceni treba sprejeti v korist kmetov. Da je bilo z zakonom narejenih nekaj dobrih premikov v korist kmeta, se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Boris Doblekar.

Aleksander Reberšek iz NSi-ja pa je poudaril koristi predlagane novele za področje hmeljarstva. Predvsem pozdravlja dopolnilo zakona, ki kmetijskim gospodarstvom, ki gojijo hmelj, omogoča, da v primerih, ko je površina hmeljišč večja od 15 hektarjev, povečajo tudi površine za kompostiranje.

Po drugi strani so bili do predloga precej kritični v poslanski skupini Levica, kjer so zakon označili za škodljiv. Poslanca Boštjan Koražija in Violeta Tomić sta med drugim opozorila na instrument nadomeščanja. Ta bo po besedah Koražije občinam omogočal spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bodo občine zmožne nadomestiti izgubljena kmetijska zemljišča. Tomićeva je opozorila, da je slovenska prehranska samozadostnost vse bolj ogrožena, tudi zaradi kupovanja slovenskih kmetijskih zemljišč s strani Avstrijcev.

Prehranske samozadostnosti Slovenije se je dotaknil tudi Vojko Starovič iz SAB-a. Samooskrba namreč ni možna brez zemlje, vendar opaža, da se kmetijska zemljišča stalno zamenjuje z industrijskimi conami. Po njegovi oceni je šel predlagani zakon premalo v zaščito obdelovalnih površin.

Na težave instrumenta nadomeščanja je opozoril tudi poslanec LMŠ-ja Jože Lenart. Z vidika poseganja v kmetijska zemljišča je poudaril tudi reklamne panoje, ki "rastejo kot gobe po dežju".

Nekatere spremembe zakona so po mnenju Gregorja Židana (SD) dobre, predvsem člen, ki obravnava dopuščanje posegov v prostor. Vendar se v tem istem členu soočajo z nekaterimi nesprejemljivimi dodatki, kot je dopuščanje umeščanja daljinskih in lokalnih cevovodov, komunikacijskih omrežij s pripadajočimi objekti ter verskih objektov. Gre namreč za področja, ki jih ne more določati ta zakon, je poudaril.

Minister: Prisluhnili smo kmetom in gospodarstvu

Kmetijski minister je bil nad oceno Levice, da je zakon škodljiv, začuden, saj so prisluhnili kmetom in gospodarstvu. Glede skrbi okoli namenske rabe zemljišč je pojasnil, da se z zakonom uvaja "dokaj zadržano" politiko do zazidave in spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. V področje reklamnih panojev, kot je pojasnil, niso želeli posegati, saj sodi pod pristojnosti okoljskega ministrstva in zakona o urejanju prostora. Pri verskih objektih pa je pojasnil, da gre za objekte s površino do 10 kvadratnih metrov, torej kapelice. Tako je zagotovil, da se s to spremembo ne bodo gradile cerkve.

Člani odbora so na današnji seji podprli še predlagane novele zakonov o divjadi in lovstvu, o agrarnih skupnostih in o morskem ribištvu.