V uvodu se je predsednica SD-ja poklonila danes umrlemu Borisu Pahorju in dejala, da jo je njegova smrt zelo pretresla. Nadaljevala je z zahvalo dosedanjemu ministru za zunanje zadeve Anžetu Logarju za njegovo delo. "Storiti moramo veliko in delati moramo skupaj," je dejala.

V predstavitvi je med težavami, s katerimi se spopada cel svet, izpostavila, da "pospešeno segrevamo planet in uničujemo naravne vire, živalske in rastlinske vrste izginjajo, povečujemo neenakosti". Omenila je "nespretno spopadanje z epidemijo", "rušenje temeljev multilateralne ureditve sveta", vse več je "varnostnih tveganj". Po njenih besedah smo priča "ignoriranju mednarodnega prava, vračanju nacionalizma in vzponu liberalizma".

Kot je dejala, vojna v Ukrajini "krha svetovni red" in postavlja nova vprašanja za prihodnost EU-ja in perspektivo Zahodnega Balkana.

V 30 letih je prva kandidatka za položaj ministrice za zunanje zadeve in tudi "ta prelomnica" naj bi kazala, da ta resor potrebuje spremembe in drugačen način vodenja.

Kot je dejala, bo vodila zunanjo in evropsko politiko Slovenije, utemeljeno na doslednem spoštovanju ustave in temeljnih vrednotah EU-ja. Politika, ki jo zagovarja, bo "zavezana multilateralizmu, krepitvi moči mednarodnega prava in iskanju sinergij s ključnimi mednarodnimi organizacijami".

Sodelovanje in dialog, ki sta po njenih besedah ključna, vključujeta tako vladne strukture kot gospodarstvo, znanost, kulturo, civilno družbo in strokovne javnosti.

Napoveduje okrepitev sodelovanja med ministrstvo in državnim zborom oziroma pristojnima odboroma, za zunanje zadeve in zadeve EU-ja. "V nasprotju z dosedanjo prakso bom okrepila usklajevanje in dejavno sodelovanje z vsemi, ki delujemo na področju zunanje politike".

"Prebuditi želim spečo Trnuljčico"

"Prebuditi želim spečo Trnuljčico. Ministrstvo želim posodobiti, da bo vsebinsko in organizacijsko odsevalo globalne izzive in naše prioritete kot odgovor nanje. Diplomaciji in celotnemu zunanjepolitičnemu aparatu želim dati spodbudo in svež zagon," je dejala.

V skladu z novim zakonom o vladi se bo ministrstvo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Ministrstvo potrebuje močno diplomatsko akademijo, je dejala. Pri kadrovanju na ministrstvu bo upoštevala "kompetentnost in profesionalizem".

Redno se bo posvetovala s strokovno javnostjo, njena vrata bodo odprta civilnodružbenim gibanjem in pobudam, okrepiti želi dialog z nevladnimi organizacijami.

Izjemni posamezniki s področja športa, znanosti, gospodarstva, kulture, izobraževanja, kulinarike naj bodo v prihodnje "aktivno jedro slovenske zunanje politike".

Dejala je, da bo pri vodenju slovenske zunanje in evropske politike "izhajala iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru, nenasilja in mirnega reševanja sporov".

Prizadevala si bo, da bo Slovenija prepoznavna kot država, "ki spoštuje človekove pravice, ki je zavezana demokraciji, vladavini prava in svobodi medijev ter vrednotam EU-ja". Kot vzor je navedla države Beneluksa in Nemčijo.

Proces širitve EU-ja se ne sme ustaviti, je dejala kandidatka za ministrico. Širitev na Zahodni Balkan je v interesu Slovenije in mora biti ena od prednostnih strateških usmeritev slovenske zunanje politike. Napovedala je, da bo za vprašanja, povezana z Zahodnim Balkanom, na ministrstvu imenovala posebnega odposlanca.

Krepiti želi gospodarsko in kulturno diplomacijo.

Potrebna politika za odzive na "pritiske nereguliranih migracij"

"Eden od pomembnih izzivov za EU so migracije in priseljevanje. Potrebujemo celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana priseljevanja".

EU mora biti bolj sposoben "zaščititi svoje zunanje meje". "Migracijski pritiski na meje ne smejo biti več razlog za destabilizacijo in notranje delitve ali celo orodje v rokah regionalnih sil," je dejala.

Krepitev odnosov z Nemčijo, Francijo, Italijo

Tanja Fajon je napovedala intenzivno krepitev "prijateljskih vezi in zavezništva s pomembnimi partnerji v Evropski uniji, posebej z Nemčijo, Francijo in Italijo, pa tudi drugimi državami jedrne Evrope". S tem je napovedala odmik od višegrajske usmeritve aktualne vlade.

Poudarila je pomen članstva v Natu, tudi kot podlago za nadgrajevanje odnosov in strateški dialog z ZDA.

Obsoja agresijo Rusije, podpira dialog

Ostro je obsodila agresijo Rusije v Ukrajini, a poudarila, da je "izhod mogoč samo z dialogom". Trajnega miru v Evropi "ni mogoče doseči brez dialoga in brez Rusije".

Pozdravila je sprejem sankcij proti Rusiji, a hkrati tudi kritizirala odhajajočo vlado, ki je odpovedala več sporazumov z Rusijo. Kot je dejala, je bilo to "zelo sporno dejanje, neskladno z določbami zakona o zunanjih zadevah", ker da je to storila brez posvetovanj. Po njenih besedah bi bilo "higienično", da vlada v odhajanju tega ne bi storila v zadnjem hipu, ampak bi morala to prepustiti novi vladi in novemu sklicu zunanjepolitičnega odbora DZ.

O odnosu s Kitajsko je dejala, da bo ta temeljil na ideji ene Kitajske, poglobiti pa želi odnose z Indijo.

V Afriki vidi kandidatka priložnosti za "humanitarne projekte", v Aziji pa za "slovensko gospodarstvo".

"Pravica Palestincev do države in pravica Izraela do varnosti"

Dejala je, da je naklonjena priznanju Palestine. To bi morala Slovenija narediti v koordinaciji z drugimi državami EU-ja. Podpirala bo oblikovanje čim bolj usklajene skupne politike, "ki bo upoštevala pravico Palestincev do države in pravico Izraela do varnosti".

Vztrajanje na odločitvi arbitražnega sodišča

Tanja Fajon si želi čim boljših odnosov s Hrvaško, s politično voljo obeh strani pa so po njenih besedah vsa vprašanja rešljiva. Zavezana bo spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča o meji med državama. Podpirala bo vstop Hrvaške v evrsko območje in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) "ob izpolnjevanju pogojev". Slovenija podpira tudi širitev schengenskega območja na Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, je dejala. Dejala pa je, da bo ta širitev "močno ogrožena", dokler ne bo prenove schengenskih pravil.