"Na primarni ravni se reši približno 80 odstotkov zdravstvenih težav bolnikov. Čeprav je to zdravstvena dejavnost, s katero se vsi srečujemo precej pogosto, je že vrsto let med kadrovsko in finančno najbolj podhranjenimi deli zdravstva," so zapisali na Zdravniški zbornici. Zbornica je pred popoldanskim posvetom o primarni ravni zdravstvenega varstva, na katerem bo sodeloval tudi novi zdravstveni minister Daniel Beščič Loredan, organizirala novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali družinski zdravnik Rok Ravnikar, pediatrinja Bernarda Vogrin in Franc Zalar, predstavnik pacientov.

Ravnikar je dejal, da so pričakovanja od novega zdravstvenega ministra velika, predvsem zato, ker so problemi zaradi odlašanja veliki. "Primarno zdravstvo je v drsečem padu, pospešeno pada, zdravniki dnevno odhajajo," je položaj opisal Ravnikar. Zato meni, da bi se najprej moralo ustaviti bežanje kadrov iz primarnega zdravstva. A čez noč ne moremo pridobiti 220 družinskih zdravnikov, kot nam jih po podatkih ZZZS-ja primanjkuje za primerljivo dostopnost vseh zavarovancev do zdravstvene oskrbe. Izobrazba novih zdravnikov traja od 10 do 12 let, nekaj zdravnikov bi lahko tudi uvozili, a kot je poudaril Ravnikar, položaj ni takšen, da bi množice tujih zdravnikov v vrsti čakale za delo v Sloveniji.

Sorodna novica Zakaj postati družinski zdravnik?

V primarnem zdravstvu zato najprej predlagajo čimprejšnjo razbremenitev zdravstvenih delavcev vseh tistih administrativnih postopkov, za opravljanje katerih posameznik ne potrebujejo medicinske izobrazbe. Kot je dodal Ravnikar, je zdravniški tim sestra – zdravnik enak že od 80. let prejšnjega stoletja, medtem ko so se obremenitve v zdravstvu odtlej nepredstavljivo povečale.

Ali bi bili torej zdravniki pripravljeni privoliti v zvišanje glavarin, če bi bili ustrezno administrativno razbremenjeni? Ravnikar je odgovoril, da bi administrativna razbremenitev medicinskih sester in zdravnikov samoumevno privedla do tega, da bi oskrbeli več pacientov, ki so trenutno brez osebnega zdravnika, in teh naj bi bilo že okoli 130.000. Kot enega boljših evropskih sistemov je predstavil katalonski zdravstveni sistem, v katerem ima posamezen zdravnik opredeljenih okoli 2000 pacientov, kar je več kot pri nas, a obenem ima za posameznega pacienta precej več časa. "Glavarina je statistika, ki ljudem ne pomaga, če zdravnik nima dovolj časa," je dejal Ravnikar.

Uvedba e-kartona?

Pediatri pa so prepričani, da bi že uvedba elektronskega kartona zelo razbremenila njihovo delo. Kot je dejala Bernarda Vogrin, pediatrinja in šolska zdravnica, bi bili z elektronskim kartonom rezultati njihovega dela bolje vidni, če bi imeli podatke na dlani pa bi zlahka oskrbeli tudi več pacientov. "Nekatere države so ga že vpeljale in imajo odlične rezultate. Če se to zgodi na primarni ravni in na preventivni dejavnosti, bomo imeli v nekaj letih, desetletjih celotno populacijo vodeno elektronsko," je predlagala Bernarda Vogrin.

Sorodna novica Loredan pripravlja reorganizacijo ministrstva. Krek: Politika pritiska, naj odstopim.

Vogrin je na novinarski konferenci sicer predstavila primer dobre prakse v Lenartu, kjer jim je uspelo iz dveh zapuščenih ambulant zgraditi tri ambulante na visoki strokovni ravni, v katerih nudijo pediatrično oskrbo celotni upravni enoti Lenart, ki obsega šest občin in osem osnovnih šol. Kot je pojasnila, so se trije pediatri koncesionarji organizirali in najeli prostore, delujejo v nenehnem stiku z zdravstvenimi domom in lokalnimi oblastmi, saj le tako lahko zagotavljajo dostop do pediatra tudi otrokom, ki živijo v najbolj odročnih okoljih. V Lenartu smo najbolj ponosni, da zdravniki radi hodijo delat v našo ambulanto. Osebje je zadovoljno, prav tako zdravniki in pacienti. "Zase trdim, da opravljam najlepši poklic na svetu."

A Bernarda Vogrin je opozorila, da je tudi pediatrija v Sloveniji tik pred razpadom. Trenutno jim uspe pokrivati oskrbo s pomočjo starejših pediatrov entuziastov, ki se bodo kmalu upokojili, in če ne bo pritoka mladih zdravnikov, se bo oskrba zrušila, je poudarila. Zato se morata MZZ in NIJZ prednostno lotiti urejanja pediatrije, "sicer ne moremo pričakovati izboljšanj", je dejala Vogrin.

Na vprašanje, kaj zdravniki pričakujejo od novega zdravstvenega ministra, je Vogrin odgovorila, da predvsem pričakujejo, da bo zdravstveni sistem končno naslovil problematiko mladih odraslih, ki po končanem šolanju tudi zaradi hudega pomanjkanja družinskih zdravnikov ostajajo brez zdravstvene oskrbe. "Od ministra pričakujemo, da bo odprl Aneks 2 in bo zagotovil financiranje pravilnika o preventivnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni," je dejala Vogrin.

Spomnila je tudi, da je nekdanji minister Janez Poklukar podpisal spremembe pravilnika o preventivnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni, na kar so čakali 20 let, a je za zdaj ostal mrtva črka na papirju. Kot so pred dobrim letom dni navedli na ministrstvu, je pravilnik pravna podlaga za razvoj in nadgradnjo sodobnih preventivnih vsebin za otroke in mladostnike, da povečuje odzivnost na aktualne zdravstvene potrebe ter omogoča povezovanje vseh izvajalcev preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike na različnih ravneh.

Zdravstvo se dotika prav vsakega državljana, zato gre za enega najbolj kompleksnih sistemov v državi, je na koncu dejal Ravnikar in dodal, da je koncept primarnega zdravstva vreden ohranitve. Ko javno zdravstvo enkrat razpade, ni več poti nazaj, kar je dobro razvidno v državah nekdanje Jugoslavije. Že zdaj pri nas obstaja vzporedni sistem, ki je na začetku privlačen za zdravstvene delavce in paciente, a dolgoročno ne vodi v dobro sistemsko oskrbo vseh državljanov, je sklenil Ravnikar.

Franc Zalar, predstavnik zveze pacientov, je dejal, da ga veseli, da organizacije, ki zastopajo paciente, sodelujejo skupaj z zdravniškimi organizacijami. Kot je navedel, je v Sloveniji približno 2000 nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področji zdravja. Napovedal je združitev organizacij v Zvezo pacientov Slovenije, ki jo bodo podrobneje predstavili prihodnji teden. "Želimo, da se bo na sistemski ravni zdravstveni sistem tako organiziral, da se bo v vsaki enoti pacient obravnaval po merilih evropskega povprečja," je dejal Zalar. Ker je v sestavi zdravstvenega sveta ministrstva za zdravje po njegovih besedah le en predstavnik pacientov, predlaga ustanovitev sveta pacientov na ministrstvu.

Bešič Loredan je ob nastopu ministrske funkcije dejal, da se ekipa na ministrstvu intenzivno pripravlja na pripravo interventnega zakona, s katerim naj bi za zdravstvo namenili 500 milijonov evrov, pričakovati pa je tudi ukrepe za okrepitev primarnega zdravstva. Osnutek zakona bo dokončan do srede, je napovedal minister.