Pavel Car je v svoji odstopni izjavi zatrdil, da v ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in da ni imel nobenih posebnih interesov,
Pavel Car je v svoji odstopni izjavi zatrdil, da v ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in da ni imel nobenih posebnih interesov, "le naivno je želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudijo izjemno zanimivo razstavo". Foto: BoBo
Sorodna novica Kdo odloča v enem od osrednjih javnih muzejev pri nas?

"Ob burnem odzivu splošne, strokovne in medijske javnosti ob napovedi razstave Popotovanja sem tudi sam sprevidel kar nekaj napak, med njimi tudi to, da sem vodenje razstavnega projekta zaupal napačni osebi. V ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in nimam nobenih posebnih interesov, le naivno sem želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudimo izjemno zanimivo razstavo," je dejal v odstopni izjavi in dodal, da je kot direktor muzeja objektivno odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, kar iskreno obžaluje. "Z namenom, da se ohrani ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, z današnjim dnem nepreklicno odstopam s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija. S tem pa zastor pada."

Kot je Pavel Car dejal v odstopni izjavi, je ob nastopu mandata svojo vlogo videl v omogočanju čim boljših delovnih razmer strokovnjakom in zagotavljanju potrebnih sredstev. Po njegovih besedah je vsebinsko vodenje muzejskih in strokovnih projektov zaupal muzejskim strokovnjakom in po njegovi oceni so praznovanje 200-letnice izvedli odlično.

O razstavi naj bi odločala direktor muzeja Car in pa koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce in medalje. Kustosi, ki se ukvarjajo s področjem umetnosti, o pripravi razstave niso bili obveščeni; zanjo so izvedeli šele, ko so bila v ponedeljek razposlana vabila.

Pavel Car je danes sporočil, da nepriklicno odstopa kot direktor Narodnega muzeja. Foto: BoBo
Pavel Car je danes sporočil, da nepriklicno odstopa kot direktor Narodnega muzeja. Foto: BoBo

Narodni muzej je najstarejša muzejska institucija v Sloveniji, poskrbeli bomo za to, da bo njen ugled neokrnjen.

Asta Vrečko

Vrečko: Opravljen bo pregled dela muzeja
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je že sprejela Carjev odstop in njegovo odločitev spoštuje. V najkrajšem času bodo sprožili postopke za iskanje nadomestnega vodstva, hkrati pa bodo poskrbeli za to, da bo "muzej voden dobro, kvalitetno, in kot je napovedal predsednik vlade, bomo iskali samo strokovne kadre. Narodni muzej je najstarejša muzejska institucija v Sloveniji, poskrbeli bomo za to, da bo njen ugled neokrnjen."

Zagotovila je tudi, da bodo skupaj s prihodnjim vodstvom opravili pregled dela muzeja in proučili postopke, kako je do situacije v zvezi s to razstavo prišlo. Ministrici še ni znano, ali se bo v dogajanje vpletla policija. Na ministrstvu policije še ni bilo, je povedala.

Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke
V Narodnem muzeju je bilo odprtje razstave napovedano za sredo, a so jo zaradi tehnično-pravnih razlogov prestavili za nedoločen čas. Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke, številni strokovnjaki so ob ogledu kataloga del izrazili dvom o avtentičnosti del umetnikov, direktor pa je v včerajšnji izjavi za javnost zatrdil, da je videl certifikate in da verjame v avtentičnost del.

Na razstavi naj bi bilo na ogled 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, med njimi naj bi bila dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent van Gogh, Joan Miró, Edgar Degas, Henri Matisse, Kazimir Malevič, Marc Chagall, Joseph William Turner in Edvard Munch.

Po včerajšnjem sestanku s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, na katerem so pregledali dokumentacijo, so na ministrstvu ugotovili, da strokovne komisije te razstave niso umestile v letni program in načrt muzeja, je včeraj povedala ministrica. "Projekt po oceni strokovnih komisij na ministrstvu najverjetneje ni dosegal standardov za umestitev v letni program muzeja. Te namreč odločajo na podlagi akta o ustanovitvi, strateških usmeritev muzeja, kakovosti predlaganih projektov in podobno. Za vse so nekako enaka objektivna merila," je še pojasnila.

V sredo so napovedali, da bodo na ministrstvu še proučili in pogledali pogodbe ter nato morebiti nadalje ukrepali. Car je povedal, da se zavedajo, da bi morali nekatere postopke izpeljati drugače, a so želeli v poletnih časih v muzej pripeljati ljudi.

Sorodna novica MK preučuje okoliščine odpovedane razstave v Narodnem muzeju. Direktor Car: Gre za originale.

Po Carjevem mnenju v sredo je strokovna javnost prehitro presodila, "da gre za ponaredke, saj ni videla certifikatov". Kot je poudaril, so vsa dela opremljena z njimi, bodisi z mednarodno ekspertizo ali pa provenienco, iz katere je razvidno, od kod delo prihaja, kdo ga je kupil in kje.

Prevelika imena, da bi bila avtentičnost verjetna
Da gre za ponaredke, med drugim meni umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana in sodni izvedenec s področja likovne umetnosti Aleksander Bassin. "Zadeva je škandalozna," je prepričan tudi umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik Brane Kovič. Če bi šlo zares za dela teh avtorjev, bi bila po Kovičevi grobi oceni njihova vrednost približno milijarda evrov. "Že samo zavarovalnina, ki bi jo ob tem moral plačati Narodni muzej, bi nekajkrat presegla njihov letni proračun," je pojasnil za MMC.

Na končno sodbo o avtentičnosti bo treba še počakati
Glede avtentičnosti del je ministrica v izjavi pojasnila, da za zdaj še niso dobili dokumentacije, na podlagi katere bi lahko presojali o tem, poleg tega za to niso pristojni, ampak o tem presojajo sodni cenilci in strokovnjaki. Finančne kompenzacije za razstavo po njenih besedah po do zdaj razpoložljivih podatkih ni bilo, za druge finančne posledice, kot je zavarovanje del, pa je napovedala pregled dokumentacije.

Kulturna ministrica Asta Vrečko. Foto: BoBo
Kulturna ministrica Asta Vrečko. Foto: BoBo
Fotografija enega od del, ki bi jih razstavili v Narodnem muzeju. Avtorstvo je pripisano velikemu katalonskemu umetniku Juanu Miroju. Foto: Narodni muzej Slovenije
Fotografija enega od del, ki bi jih razstavili v Narodnem muzeju. Avtorstvo je pripisano velikemu katalonskemu umetniku Juanu Miroju. Foto: Narodni muzej Slovenije

Kovič certifikatov avtentičnosti del ni videl, "bi jih pa, iskreno povedano, zelo rad videl in preveril podpise, imena, ki so na certifikatih. Če sploh obstajajo. Ne bi bil presenečen, da bi se s temi certifikati dogajalo nekaj podobnega, kot se je s tovornjakom z zaščitnimi maskami nekdanjega obrambnega ministra Mateja Tonina," je komentiral za STA.

Niko Boljkovac je svojo zbirko dopolnjeval na dražbah
Nekaj o nastanku zbirke je sicer po poročanju Dela v kratkem pogovoru pred napovedanim odprtjem razstave povedal njen lastnik Niko Boljkovac. Kot je pojasnil, je v preteklosti vodil galerijo Gallus, ki je sodelovala pri številnih odkupih umetnin, med drugim so bili, kot je povedal, osrednji akter pri oblikovanju nekdanje zbirke podjetja Autocommerce, ki nosi naslov Duh v času in je bila pred dvema desetletjema predstavljena tudi v ljubljanski Narodni galeriji. Po Boljkovčevih besedah se je njegova zasebna zbirka dopolnjevala pol stoletja, kot galerist je kupoval dela na različnih dražbah, tam, kjer so bile izklicne cene razmeroma nizke in je bilo zanimanje majhno, pa je bilo mogoče skleniti precej ugodne kupčije.

Za kako slabe ponaredke gre pri zbirki družine Boljkovac, je po besedah Braneta Koviča vidno že na reprodukcijah. Že tam se vidi,
Za kako slabe ponaredke gre pri zbirki družine Boljkovac, je po besedah Braneta Koviča vidno že na reprodukcijah. Že tam se vidi, "da to niti slučajno ne morejo biti dela avtorjev, ki so navedeni kot njihovi ustvarjalci", je dejal. Avtorstvo dela na fotografiji je pripisano Pablu Picassu. Foto: Narodni muzej Slovenije

A po Kovičevih besedah "teh imen za majhne denarje na dražbah ni mogoče kupiti". O zbirki družine Boljkovac je povedal, da so se "vsaj nekatera dela iz zbirke ponujala že prej na trgu", in kolikor ve, "so bila zavrnjena kot ponarejena oziroma neavtentična".

Zakaj bi lastnik želel razstaviti ponaredke?
Kovič meni, da je direktorjeva odločitev, da se glede razstave ni obrnil na nekoga, ki se spozna na področje likovne umetnosti, njegova težava. V ozadju pa je po njegovem mnenju očitno "neki zelo izprijen načrt verjetno lastnika". "Če izide katalog z logotipom Narodnega muzeja Slovenije, ga lahko pokaže potencialnim kupcem in reče, da vendarle ne more biti ponaredek, če je bilo delo razstavljeno v Narodnem muzeju," je dodal.

Kako naj muzeji potrdijo avtentičnost?
Kaj storijo podobne institucije, ko se pojavijo dvomi o avtentičnosti? "Preverjamo, preverjamo, preverjamo. A vsak se lahko zmoti," je za MMC opisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. "Številna znamenita dela v galerijah po vsem svetu so bila že umaknjena, ker se je izkazalo, da so ponaredki. Stroka mora narediti vse za to, da se preverja avtentičnost, na materialni ravni to preverjajo restavratorji, po drugi strani pa to poteka s pregledom provenience. To dvoje mora biti sklenjeno. A je tudi sklenjena veriga lastništva lahko falsificirana," poudarja.

Mnoga umetniška dela so prešla vojne, dedovanja in vrsto drugih okoliščin, ki otežujejo preverjanje. Poudarja, da sama nima profesionalne predrznosti, da bi ocenjevala, ali je nekaj ponaredek ali izvirnik. "Še za slike Riharda Jakopiča ali Matije Jame, katerih dela gledam vsak dan, me lahko kdo pretenta," je obenem poudarila. Kot primer iz zgodovine je navedla nizozemskega slikarja Hana van Meegerna, ki je bil tako dober poneverjevalec del Johannesa Vermeerja, da so imeli veliko stvari za avtentične.