Zakon določa, da lahko
Zakon določa, da lahko "pomembnejše dogodke" prenaša izdajatelj v neplačljivem televizijskem programu, če ima možnost ta televizijski program spremljati vsaj 75 odstotkov prebivalcev Slovenije. Kot ocenjujejo na RTV-ju, SK1 po javno znanih podatkih dosega na območju Slovenije približno 31-odstotno pokritost. Foto: Fiba

Sportklub, ki je pridobil ekskluzivne pravice za prenos kvalifikacijskih tekem slovenske košarkarske reprezentance na območju Slovenije – ter je tako na programu Sportklub 1 (SK1) tudi prenašal tekmi 30. junija v Ljubljani proti Hrvaški in 3. julija v Stockholmu na Švedskem proti Švedski, za kateri je vladalo veliko zanimanje javnosti – po oceni RTV Slovenija ne izpolnjuje pogoja po zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta določa, da bi takšen dogodek lahko prenašal le izdajatelj v neplačljivem televizijskem programu, če ima možnost televizijski program spremljati vsaj 75 odstotkov prebivalcev Slovenije.

Kot ocenjujejo na RTV-ju, SK1 po javno znanih podatkih dosega na območju Slovenije približno 31-odstotno pokritost. "Na podlagi podatkov, ki so javno znani ali dostopni, RTV Slovenija naveden pogoj za predvajanje pomembnih športnih dogodkov na območju Slovenije zagotovo izpolnjuje, najverjetneje ga izpolnjujejo tudi nekatere druge televizije, SK1 pa po ocenah RTV Slovenija zakonskih pogojev ne izpolnjuje. Prepričani smo, da bi izdajatelj televizijskega programa SK1 moral pravice za prenos kvalifikacijskih tekem košarkarske reprezentance za območje Slovenije ponuditi in izvesti v nadaljnji prenos (t. i. podlicenco), tako da bi bilo pomembnemu delu gledalcev na območju Slovenije omogočeno spremljanje teh dogodkov na neplačljivem televizijskem programu," so zapisali.

Sorodna novica Greblo: Prišlo je do kršitve zakonodaje

Dodali so, da je RTV Slovenija "v luči zagotovitve javnega poslanstva" poskušala stopiti v stik z odgovornimi osebami izdajatelja medija SK1 za pridobitev teh pravic, vendar so bili vsi poskusi formalnega postopka pogajanj in pridobitve relevantnih podatkov za pripravo ponudbe neuspešni. "RTV Slovenija je poskušala pridobiti pravice pri izdajatelju SK1 tudi pri drugih pomembnih športnih dogodkih, ki so v javnem interesu, vendar prav tako neuspešno. Še več, da izdajatelj SK1 razpolaga z ekskluzivnimi pravicami za posamezne dogodke, smo celo izvedeli povsem naključno ali pa prepozno. S tem je bilo RTV Slovenija onemogočeno izvajanje poslanstva in nalog v javnem interesu, med njimi zagotavljanje kakovostnih informacij o vseh športnih dogodkih ter spodbujanje športa oz. športnih vsebin, kot to predvideva 4. člen zakona o RTV-ju," so zapisali.

Po oceni RTV-ja, bi morali izdajatelji medijev, ki za pomembne dogodke pridobijo ekskluzivne pravice za predvajanje na območju Slovenije in ne izpolnjujejo omenjenih pogojev po zakonu o avdiovizualnih storitvah, te pravice ponuditi v prenos izdajateljem medijev, ki izpolnjujejo pogoje, "in sicer na transparenten in enakovreden način". Zakon določa, da lahko "pomembnejše dogodke" prenaša izdajatelj v neplačljivem televizijskem programu, če ima možnost ta televizijski program spremljati vsaj 75 odstotkov prebivalcev Slovenije. Kateri so ti dogodki, določa seznam, ki ga, kot pravi zakon, sprejme vlada na predlog sveta za radiodifuzijo in ga objavi v uradnem listu.

Odziv Akosa

Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) so povedali, da agencija virov prijave v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru ne sme razkrivati. "Agencija bo uvedla postopek nadzora, če bo ugotovila, da gre za njeno pristojnost in če obstajajo vsi elementi za postopek. V tem primeru agencija postopka ne bo komentirala, bo pa, kot običajno, o njegovem zaključku obvestila javnost na svoji spletni strani," so sporočili.

Nejasnosti glede seznama in njegove objave v uradnem listu

Po pisanju spletnega portala Necenzurirano s 5. julija je leta 2019 vlada Marjana Šarca na predlog sveta za radiodifuzijo potrdila nov seznam, na njem so bile še vedno tudi pomembnejše tekme košarkarske reprezentance, vendar novi seznam v nasprotju z dotedanjim (iz časa vlade Antona Ropa) nikoli ni bil objavljen v uradnem listu, zato po oceni operaterjev ni pravno zavezujoč.

"Pravniki z ministrstva so nam zatrjevali, da objava v uradnem listu ni potrebna. To ne pomeni, da seznam ni veljal," je za portal izjavila takratna vodja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, danes poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Nekdanji predsednik sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik pa je za portal povedal, da so šestkrat posredovali pri ministrstvu in nazaj dobivali obvestila, da seznam velja, medtem pa, da so jim na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) pojasnjevali, da ni tako in da seznama nikomur ni treba upoštevati.

Portal je tudi poročal, da je vlada Janeza Janše na začetku maja 2020 sprejela sklep, da seznam iz časa Ropove vlade ne velja več, da, kot so portalu pojasnili na ministrstvu za kulturo, ne bi bil v nasprotju s seznamom iz časa Šarčeve vlade. Ni pa se ministrstvo za kulturo potrudilo seznama iz časa Šarčeve vlade objaviti v uradnem listu. Svet za radiodifuzijo je letos potrdil nov seznam in ga poslal na vlado, toda ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija jim je po navedbah Necenzurirano odgovorilo, da bi morali prej seznam uskladiti z Evropsko komisijo.