Na desetdnevnem spektaklu v Münchnu se je kar trlo obiskovalcev. Foto: EPA
Na desetdnevnem spektaklu v Münchnu se je kar trlo obiskovalcev. Foto: EPA

Dan po koncu pravega športnega spektakla, ki smo ga spremljali 50 let po olimpijskih igrah v Münchnu, ni namen, da bi znova tarnali, kako malo denarja naša država namenja športu. Športniki pa so kljub temu uspešni. Očitno je morda tako tudi prav. Če bi bilo na mizi več, da ne rečem preveč denarja, bi se stvari morda razpletale drugače. Je pa to čas, da spregovorim o vsem, kar se je dalo videti na Bavarskem.

Najprej bi znova rad poudaril, kako skrbijo za svoj kultni Olimpijski park, kjer se je ves čas gnetlo ogromno ljudi. Šokirala me je že otvoritvena slovesnost s 55.000 obiskovalci, med katerimi so le redki videli na glavni oder. Večine to ni motilo, zabava je bila, druženje v poletni noči tudi, izvajalci pa tudi za vsakogar. To s spremljevalnim programom se je nadaljevalo vsak večer in ob podatku, da ta del mesta vsako leto obišče 10 milijonov ljudi ali več, se mi stvari ne zdijo več tako presenetljive.

V Olimpijskem parku, kjer so, denimo, sredi mesta pred leti za točke svetovnega pokala vozili tudi alpski smučarji, je vsako leto več kot 400 prireditev. Nekatere objekte so želeli posodobiti. Denimo olimpijsko dvorano, ki sprejme 12.000 gledalcev. Do tribun namreč prideš po tlakovcih. Tisti, ki so imeli željo po prenovi, so ostali v manjšini in še vedno je tako, kot je bilo pred pol stoletja.

Nedaleč stran gradijo novo večnamensko dvorano, kamor se bo preselila tudi košarkarska vrsta tukajšnjega športnega giganta Bayerna. V karizmatični dvorani, kjer se je igrala košarka leta 1972, je zmanjkalo prostora in tudi udobja. Smo pa tam tokrat videli nabito polne tribune na namiznoteniškem delu prvenstva.

Kraljevi trg je navdušil v vseh pogledih. Tudi z vidika, da je tam slovenska športna kraljica Janja Garnbret še bogatila svojo zlato zbirko. Olimpijski stadion pa je tako ali tako posebnost, odkar je bil zgrajen in je zdaj v celoti namenjen le koncertom. Atleti so bili v zadnjem tednu le redka športna izjema.

Ob skupnem evropskem prvenstvu je odprtih veliko vprašanj. Vse bolj pa je jasno, da je to zadetek v polno. Vsi dobitniki medalj v devetih različnih panogah so dobili enake medalje. Če so želeli, so jim vanje vpisali tudi ime. Kje je ob vsem projekt evropskih olimpijskih komitejev – evropske igre – lahko le ugibamo. Te bodo naslednje leto v Krakovu, in dokler bodo pokrovitelji, se nihče ne bo spraševal, zakaj dve tako obsežni tekmovanji v dveh letih.
Še najbolj pa ob izjemnem obisku v zraku obstane vprašanje, le zakaj so Nemci na referendumu zavrnili olimpijske igre – tako poletne kot zimske. Nemčija bi si jih zaslužila.