Število obolelih s krvnimi boleznimi se v Sloveniji že nekaj let povečuje, zato pred začetkom septembra, ki je hkrati mesec krvnih bolezni, hematološka stroka opozarja na pravočasno odkrivanje bolezni. Limfomi so skupina bolezni, ki jo lahko spremljajo zelo različni simptomi in znaki. Značilne so povečane bezgavke, zato lahko bolniki občutijo bolečino v vratu, pod pazduho, v dimljah. "Skratka vsepovsod, kjer imamo v telesu bezgavke," je na novinarski konferenci pojasnila specialistka internistične onkologije Jana Pahole.

Specialistka internistike in hematologije Irena Preložnik Zupan je pojasnila, da je najbolj značilni simptom krvnih rakov huda utrujenost, poleg tega pa je naštela še hujšanje, izgubo teka in izrazito nočno znojenje. Posamezne bolezni pa lahko bolnikom sicer povzročajo še druge težave.

Pri krvnih rakih in krvnih boleznih je po njenih besedah zelo pomembna preiskava krvne slike, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. Specialist hematologije Samo Zver preiskavo krvne slike, ki po njegovih besedah stane le nekaj evrov, zato imenuje kar "hematološki elektrokardiogram".

Pri diagnosticiranju imajo veliko vlogo družinski zdravniki

Svoji osebni zgodbi sta delili tudi dve bolnici. Tudi sami sta kot enega izmed bolj značilnih simptomov navedli veliko utrujenost. Milena Bolčina je tako pojasnila, da je njen osebni zdravnik ob njenih zdravstvenih težavah sprva posumil na prehlad, kasneje pa na pljučnico in vnetje mehurja. Ko jo je začel močno boleti trebuh, je samoplačniško opravila ultrazvok, kjer so jo napotili na urgenco. Po treh mesecih so ji diagnosticirali folikularni limfom.

Veliko vlogo pri diagnosticiranju krvnih rakov in drugih bolezni imajo ravno družinski zdravniki, ki so prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom, prav tako običajno posameznike spremljajo skozi daljše časovno obdobje. Postavljanje diagnoz je lahko zelo zahtevno. Nekateri bolniki svoje simptome in zdravstvene težave opišejo zelo dobro, drugi pa slabše. Zato morajo družinski zdravniki postavljati dobra vprašanja, je pojasnila družinska zdravnica Vesna Pekarović Džakulin. Poudarila je pogum ljudi s težkimi diagnozami, ki jo vedno znova navdušuje.

Zver: "Če je nekdo zares bolan, pride do nas zelo hitro"

Direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic je poudarila pomen zgodnje diagnostike. Po pogovoru z bolniki v društvu namreč opažajo velike razlike med tistimi, ki so jim diagnozo postavili razmeroma hitro, in tistimi, ki so jim diagnozo postavili pozno. Slednji se v bolnišnici pogosto zdravijo daljši čas, zdravljenje pa je bolj naporno.

Po oceni Zvera je za bolnike s krvnimi boleznimi v Sloveniji dobro poskrbljeno. "Če je nekdo zares bolan, pride do nas zelo hitro," je poudaril. Dostopnost do zdravljenja je tako dobra, prav tako dostopnost do novih zdravil, ki je boljša kot v večini evropskih držav. Da je dostopnost do zdravljenja in kakovost zdravljenja pri diagnosticiranih odlična, je potrdila tudi Kristina Modic. Ob tem je poudarila, da so poti do diagnoze včasih dolge in da bi bilo treba bolnikom sistemsko omogočiti dostop do psihosocialne pomoči, pa tudi rehabilitacije.

V združenju bolnikov z limfomom in levkemijo sicer omogočajo nekatere podporne programe za bolnike. Med drugim je poudarila portal posvetuj.se, kjer bolnikom in svojcem s krvnimi boleznimi in rakom nudijo brezplačno podporo izkušenih psihologov in kliničnih dietetikov. Pomoč bolnikom nudijo tudi v Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije. Po besedah predsednice Jožice Filipčič bolnike povezujejo z drugimi bolniki za izmenjavo izkušenj in pogovor, ob dnevu krvnih bolezni pa mimoidoče osveščajo na stojnicah.