V kolikor vladi uspe spremeniti ustavo, sodnikov ne bo več imenoval DZ na predlog predsednika republike, pač pa bo kandidate na predlog sodnega sveta imenoval predsednik. Foto: BoBo
V kolikor vladi uspe spremeniti ustavo, sodnikov ne bo več imenoval DZ na predlog predsednika republike, pač pa bo kandidate na predlog sodnega sveta imenoval predsednik. Foto: BoBo

Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so namreč prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz postopka imenovanja sodnikov. Spremembe sicer uvajajo tudi triletno preizkusno dobo, trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa. Predlog ustavnih sprememb sicer ne posega v imenovanje ustavnih sodnikov.

V parlamentu bo tako zdaj najprej ustanovljena ustavna komisija, to bodo po pričakovanjih koalicije storili na redni seji, ki poteka te dni. Znotraj ustavne komisije pa bodo nato ustanovili še strokovno komisijo, ki se bo ukvarjala s predlaganimi spremembami.

Vlada Roberta Goloba. Foto: Vlada RS
Vlada Roberta Goloba. Foto: Vlada RS

Predsednik je manj politična funkcija kot DZ

"Funkcija predsednika republike je veliko manj politična kot državni zbor (DZ), poleg tega je volilna funkcija državnega zbora na tem področju kar anomalija," je odločitev za omenjene spremembe pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer. Poudarila je, da z njimi prav tako uveljavljajo načelo delitve oblasti in bolj uravnotežene pristojnosti predsednika republike v primerjavi z državnim zborom.

Poslanka SD-ja Meira Hot pa ocenjuje, da s predlaganimi spremembami DZ kaže tudi politično zrelost. Ob tem je še poudarila, da ima DZ predvsem zakonodajno funkcijo, imenovanje sodnikov pa je tudi po njenem mnenju večletna anomalija, ki jo je treba odpraviti. Poudarja sicer, da je bila dosedanja praksa imenovanja sodnikov vrsto let neproblematična, se pa je v preteklih dveh mandatih predvsem pri imenovanju vrhovnih sodnikov dogajalo, da se je te imenovalo politično, in ne upoštevajoč strokovne kriterije.

Podobno meni tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki je ob tem še poudaril, da je področje imenovanja sodnikov postalo področje političnega boja, predvsem "v časih, ko je bila na oblasti SDS". "Videli ste, da so sodniki, ki so bili kakorkoli udeleženi v postopkih zoper prvaka SDS, bili praktično avtomatsko diskvalificirani, nekaj jih tako tudi ni bilo imenovanih," je bil kritičen.

Podporo bo vlada morala iskati pri NSi-ju

Potrebno dvotretjinsko podporo za spremembo ustave bo koalicija iskala pri opozicijskem NSi-ju. S SDS-om pogovorov niso opravili, medtem pa so se v Gibanju Svoboda že pogovarjali z NSi-jem, kjer so se ta mesec tudi zavzeli za nekatere ustavne spremembe, med drugim za spremembo načina imenovanja sodnikov, a sami pri tem predlagajo še spremenjeno sestavo Sodnega sveta.

Koalicijski partnerji slednjemu niso naklonjeni. Po besedah Tacerjeve se predlagane spremembe ne dotikajo člena ustave, ki se nanaša na Sodni svet, ker niso "našli tako širokega konsenza kot za ostale člene". Hotova pa je poudarila, da ima Sodni svet poseben položaj v slovenskem pravnem sistemu in je tisti, ki zagotavlja nepristranskost sodne veje.

Predlog za spremembo ustave