Z izjemo obiska državnega sekretarja pred dnevi se ni spremenilo nič. Nemočni zaposleni so razočarani, saj menijo, da niti Občina Ptuj niti ministrstvo za kulturo njihovih številnih in dolgoletnih opozoril sploh ne jemljeta resno.

Ko so leta 2011 arheološko zbirko in lapidarij selili iz Dominikanskega samostana zaradi njegove obnove, so muzealcem obljubili, da bodo primerno stanje vzpostavili v dveh letih. Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl
Ko so leta 2011 arheološko zbirko in lapidarij selili iz Dominikanskega samostana zaradi njegove obnove, so muzealcem obljubili, da bodo primerno stanje vzpostavili v dveh letih. Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

V ptujskem Pokrajinskem muzeju že dobro desetletje, odkar so arheološke artefakte preselili iz Dominikanskega samostana, opozarjajo na slabe in neprimerne prostore. Razmere so kritične, sta trditve zaposlenih potrdila tudi dva inšpekcijska nadzora Službe za varnost in zdravje pri delu.

"Na podlagi teh mnenj smo morali v zadnjih mesecih določene dele objekta v celoti zapreti. V določenih delih smo morali izklopiti tudi elektriko, gre za prostore, kjer je izrazita vlaga," pravi Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksander Lorenčič. "V vsakem primeru so seveda izjemno neprimerni prostori tako kar zadeva osebje kot seveda za samo dediščino."

Sorodna novica Ptuj je večen. Tudi obljube v njem.

Streha pušča, stene so ponekod že povsem brez ometa, povsod sta plesen in vlaga. Oddelek za arheologijo prej kot na študijski prostor spominja na zapuščeno in razpadajoče skladišče. Razmere si je nedavno ogledal tudi državni sekretar z Ministrstva za kulturo Matevž Čelik Vidmar. "Obisk na terenu je pokazal, da to vse drži," je povedal.

Težavo naj bi vendarle začeli reševati, obljublja državni sekretar Čelik Vidmar. "V tem trenutku je pa najbolj pomembno, da ptujski muzej pripravi podrobne programske usmeritve, skupaj jih bomo pregledali in poskušali čim prej kaj ukreniti. Pričakujemo pa, da se bo to zgodilo v prihodnjih mesecih, še letos."

Arheološke najdbe so že enajst let zaprte v lesenih zabojnikih v z vlago prepojenih kletnih prostorih. Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl
Arheološke najdbe so že enajst let zaprte v lesenih zabojnikih v z vlago prepojenih kletnih prostorih. Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

A prav s projektno dokumentacijo so na Ptuju večni križi in težave. Županja ptujske občine Nuška Gajšek pravi, da so prav zaradi predrage dokumentacije opustili namero o ureditvi arheološkega depoja. "Z 250.000 evrov, kar je bilo prvotno planiranih na prve projektantske ocene, smo prišli na 400.000 evrov. Projekt smo prijavili potem tudi na razpis ministrstva za kulturo, kjer pa žal nismo bili uspešni, zato smo se odločili, da bomo počakali s projektom," pove županja.

A prav časa ni več, če seveda želimo ohraniti prvovrstno arheološko bogastvo nacionalnega pomena, ki zdaj že enajst let zaprto in skrito ždi v lesenih zabojnikih v z vlago prepojenih kletnih prostorih.