Foto: EPA
Foto: EPA

Tempelj Atenske akropole, ki so ga zgradili v 5. stoletju pred našim štetjem, je posvečen boginji Ateni.

Ostanki znamenitega antičnega templja na atenski Akropoli so bili doslej na ogled za obiskovalce Vatikanskih muzejev, ki naj bi marmorne kose templja pridobili po lastnih navedbah v 19. stoletju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sorodna novica Velika Britanija in Grčija se dogovorili za srečanje o vračanju partenonskih kipov

Vrnitev ostankov Partenona je že dlje časa tema razprav med Atenami in drugimi državami sveta.

V Grčijo se je junija letos vrnil del okrasja, ki je bil pred tem v arheološki zbirki nekdanjega britanskega konzula na italijanskem otoku Sicilija.

Osrednji spor ni z Italijo, pač pa z Veliko Britanijo
Grška vlada se poleg tega že nekaj časa pogaja z Britanskim muzejem v Londonu za vrnitev tam razstavljenega partenonskega friza. Grčija namreč že desetletja zahteva vrnitev Elginovih marmorjev, delov partenonskega friza, ki so od leta 1816 v lasti Britanskega muzeja v Londonu. Medtem ko Grčija in Italija že dolgo sodelujeta pri vračanju predmetov kulturne dediščine, je Velika Britanija vrnitev znanih marmorjev zavrnila. V Londonu je še vedno 65 od 96 izvirnih delov friza.

Leta 2009 je Grčija zgradila nov muzej, da bi hranila dele friza v izvirniku, manjkajoče dele pa so nadomestile mavčne kopije. Grčija sicer že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".

Vse več držav sporno pridobljene artefakte vrača v države izvora
Po vse glasnejših kritikah evropskih in severnoameriških institucij, da se oklepajo vojnega plena in poosebljajo kolonialistični pohlep, jih vse več sporno pridobljene artefakte vrača v države izvora. V Veliki Britaniji so tak primer tudi bronasti beninski kipi, ki jih je britanska vojska v Afriki naropala leta 1897.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Akropola, iz Aten vidna skoraj od koder koli, se dviga dobrih 150 metrov nad dolino Ilissos. Na seznamu Unescove svetovne dediščine je že od leta 1987.

Pod vodstvom Perikleja, ki je Atene vodil v zlati dobi (vladal naj bi približno med letoma 461 in 429 pr. n. š.), se je na Akropoli začelo velikopotezno graditi. V 5. stoletju pr. n. š. je dobila svojo končno podobo - zgradili so propileje - pompozni vhod v Akropolo, tempelj Atene Nike, tempelj Erehteion (štirje našteti kulturni spomeniki so se ohranili do danes), zakladnico, številna manjša svetišča, posvečena bogovom, ki so jim stari Grki tako zaupali, gledališče - in seveda tempelj Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje Atene.