Foto:  Pixabay
Foto: Pixabay

Finančni minister Klemen Boštjančič meni, da novela zakona o dohodnini ne predvideva protiustavnih sprememb ali čezmernih posegov v pravice posameznikov. 13 organizacij med drugim nasprotuje 25-odstotni obdavčitvi lastnih deležev lastnikov, prodanih podjetju.

V trenutni ureditvi lahko lastniki svoje deleže prodajo lastnemu podjetju za kupnino, ki po 15 letih ni obdavčena. To rešitev je omogočila prejšnja, Janševa vlada. Nov zakon o dohodnini pa bo lastne deleže, ki bodo prodani podjetju, obdavčil po 25-odstotni stopnji kot dividende, medtem ko bo prihodek od prodaje deležev podjetij tretjim osebam obravnavan kot kapitalski dobiček, ta pa po 15 letih znaša nič.

Zakonodajni referendum o davkih ni dopusten, lahko pa 30 poslancev SDS-a in NSi-ja zahteva ustavno presojo dohodninskega zakona. K temu jih nagovarjajo Klub slovenskih podjetnikov, GZS, AmCham, združenje bank, kmetijsko-gozdarska zbornica in druge organizacije.

Sonja Šmuc zastopa skupino podjetij z notranjim lastništvom: "Do zdaj še nikoli ni bil zakon o dohodnini izpodbijan na ustavnem sodišču in tudi skozi leta so se nam v tem sistemu natekli nekateri elementi, ki niso samo obraz te vlade, tudi kakšne prejšnje."

Gospodarske organizacije moti 50-odstotna dohodnina v najvišjem razredu. Če prištejemo prispevke, so najvišje plače obdavčene več kot 60-odstotno. Pod vprašajem je torej pravica razpolaganja z lastnim premoženjem.

Sonja Šmuc pravi: "Ali smo na podoben način, kot smo v podobnih situacijah obravnavani, ali se je prikradla neka ideologija v davčni sistem, ki pa nima zveze z ustavnimi pravicami."

Eden od argumentov za ustavno presojo je tudi, da bi višina splošne davčne olajšave morala pokriti nujne življenjske stroške vseh davčnih zavezancev – argument, ki bi ga bolj pričakovali od sindikatov, vendar so ti načeloma z novelo zadovoljni. Potem je tu pritožba, ker lastniki podjetij, če se želijo izplačati, ob prodaji svojih deležev podjetju po denimo 15 letih plačajo 25-odstotni davek. Zato so letos številni pohiteli s prodajo svojega deleža.

Sonja Šmuc ob tem dodaja: "Če bi jih prodal tujcu, bi bilo pa obdavčeno nič, oziroma neki tretji osebi, tega preprosto ne razumemo in menimo, da gre za diskriminatornost do tega, komu posameznik prodaja, in da ta ni v redu."

Na potencialno neskladnost z ustavo v zakonu o dohodnini je opozorila že zakonodajnopravna služba državnega zbora.