Ste našli luksuzno opremljen apartma, tik ob plaži in za smešno nizko ceno? Najverjetneje gre za poskus prevare. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo
Ste našli luksuzno opremljen apartma, tik ob plaži in za smešno nizko ceno? Najverjetneje gre za poskus prevare. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT v okviru projekta Varni na internetu opozarja na poskuse prevar s počitniškimi nastanitvami.

Vse več posameznikom namreč apartma ali kakšno drugo obliko nastanitve poišče prek številnih skupin in strani na družbenih omrežjih, na primer na Facebooku. A med poplavo pravih oglasov se najdejo tudi poskusi prevar – zgodi se namreč, da ponudnik od gosta zahteva visoko akontacijo, ko pride poletje in z njim dopust, pa se izkaže, da apartma sploh ne obstaja, ponudnik pa izpuhti v medmrežju.

Kot svetujejo poznavalci, je pred rezervacijo (in predvsem plačilom akontacije) pametno preveriti, ali izbrani apartma res obstaja ali pa je morda bila v oglasu uporabljena lažna fotografija. Velik opozorilni znak je navadno že to, da je ponudba predobra, da bi bila resnična, pravijo pri Varni na internetu. Če oglas po ceni močno odstopa od drugih za isto lokacijo ali pa je oprema apartmaja nenavadno luksuzna za določeno ceno, najprej preverite naslov – za to lahko uporabite običajno "googlanje" oz. iskanje po Googlovem zemljevidu. Uporabite funkcijo street view in primerjajte zunanjost stavbe oz. vhoda s fotografijami, ki vam jih je poslal ponudnik. Če teh niste dobili, jih prosite, naj vam jih pošljejo.

Pri številnih tovrstnih prevarah nepridipravi uporabljajo s spleta ukradene fotografije, s katerimi želijo zavesti potencialne žrtve. Strokovnjaki zato svetujejo, da pristnost fotografij preverite s posebnim spletnim orodjem, ki omogoča sledenje fotografijam nazaj.

Ob tem strokovnjaki za spletno varnost opozarjajo še na poskuse klasičnih prevar, ki so morda manj opazni, a vas lahko prav tako krepko udarijo po denarnici: "Bodite previdni, če ponudnik od vas zahteva kopijo osebnega dokumenta ali podatke kreditne kartice. Sken vaše osebne izkaznice lahko uporabijo v drugih spletnih goljufijah, številke kreditne kartice pa nikakor ne delite z drugimi kot dokaz 'rezervacije'."

Preventivna opozorila, letos prijav prevar še ni bilo, jih je bilo pa lani kar nekaj

Na SI-CERT smo se obrnili še po dodatna pojasnila glede tovrstnih prevar. Kot so nam pojasnili, so z opozorilom ravnali proaktivno, letos namreč tovrstnih prevar še niso zaznali. A ker se je čas rezervacij in iskanja počitniških namestitev pomaknil že krepko na začetek leta, sami pa so opazili več debat na to temo na različnih forumih in skupinah na družbenih omrežjih, so uporabnikom spleta pripravili zgoraj navedene napotke.

Previdno tudi pri nakupu mobilne hišice

Spletna stran Avtokampi pa že od jeseni opozarja na vse več poskusov goljufij pri nakupu mobilnih hišic (predvsem na Hrvaškem). Kot navajajo, je veliko oglasov, ki obljubljajo nakup nove mobilne hišice po ugodni ceni in postavitev že v naslednjih mesecih v kampih ob hrvaški obali. A številni kupci so se že opekli in ostali tako brez vplačane akontacije kot tudi brez mobilne hišice.

Potencialnim kupcem zato svetujejo, naj preverijo prodajalca, še varneje pa je, da hišico kupijo naposredno pri proizvajalcih hišk ali prek njihovih uradnih zastopnikov, ki uredijo dobavo hišice, prevoz in postavitev, so še zapisali.

Kot omenjeno, je bilo lani kar nekaj (poskusov) tovrstnih prevar. "Naša statistika za preteklo leto kaže 114 prevar z vnaprejšnjim plačilom, kamor uvrščamo tudi prevare z rezervacijami, vendar jih ne ločujemo v posebno kategorijo, zato vam zanesljive številke ne moremo posredovati," so nam odgovorili na SI-CERT-u.

Na Policiji pa so nam pojasnili, da so v preteklem obdobju prejeli veliko prijav glede goljufij pri najemu nastanitev. Statistike sicer vodijo tako, da bi lahko posredovali število obravnavanih primerov izključno goljufij pri najemanju vseh turističnih zmogljivosti, so nam pa pojasnili, da so lani obravnavali 39 hotelskih goljufij (v primerjavi z le 18-imi v letu 2021 in 35 v letu 2022).

Precejšen porast pa zaznavajo pri kaznivih dejanjih lažnivega prikazovanja na medmrežju – leta 2018 so obravnavali 198 takih primerov, leto pozneje enega več (199), leta 2020 pa se je število tovrstnih kaznivih dejanj že več kot podvojilo (411). V predlanskem letu so obravnavali še nekoliko več tovrstnih dejanj, in sicer 626, skupno število se je povečalo tudi lani, ko so jih obravnavali 705.

"Zelo raznolike vabe goljufov"

Pri SI-CERT-u tudi podatkov, za katere destinacije je šlo v največ primerih, ne zbirajo ločeno, vendar gre za "zelo raznolike vabe goljufov." "V nekaterih primerih zlorabljajo znane platforme (npr. Booking, Airbnb), kjer postavljajo lažne profile in zavajajoče ponudbe za neobstoječe apartmaje na najrazličnejših destinacijah, v naslednjem koraku pa želijo postopek rezervacije in plačila speljati stran od platforme (plačilo na TRR ali vnos kreditne kartice na lažni, phishing strani, ki je namenjena kraji podatkov kreditne kartice)."

"Spet v drugih primerih goljufij pa objavljajo svoje ponudbe v različnih zaprtih, namenskih skupinah Facebooka, kjer prav tako oglašujejo neobstoječe apartmaje in nato zahtevajo vnaprejšnje plačilo. Tu se seveda prilagajajo lokalnemu povpraševanju (predvsem Hrvaška)," še razlagajo strokovnjaki za spletno varnost.

Spletne goljufije v zadnjih letih v porastu

"Nasploh zaznavamo, da so vse spletne goljufije v zadnjih letih v porastu. Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letu 2023," pa pravijo na policiji in dodajajo, da so pri preiskovanju goljufij uspešni, kadar so storilci državljani Slovenije. "Takoj ko storilci delujejo iz drugih držav EU-ja, so preiskave otežene in odvisne od dejavnosti tujih varnostnih organov znotraj EU-ja. Če pa so storilci iz tretjih držav, ki so oddaljene in kjer varnostni sistemi ne delujejo v skladu z normativi zahodnih držav, je preiskava otežena," priznavajo. Ob tem poudarjajo, da je za uspešno prepoznavo in preprečevanje prevar pomembna vloga vsakega posameznika.

Ob tem so nanizali še nekaj nasvetov, kako preprečiti tovrstna kazniva dejanja: ne zaupajte neznancem na spletu; neznancem ne posredujete osebnih ali bančnih podatkov; ne omogočajte jim oddaljenega dostopa do svojega računalnika ali spletne banke; pred kakšnim koli nakazilom sredstev predhodno po spletu preverite prejemnika, pred sklepanjem posla se pozanimajte pri znancih ali strokovnjakih (SI-CERT, policija, banka); če ugotovite, da ste oškodovani, zadevo v čim krajšem času prijavite policiji in svoji banki.