"Mnogi razlogov za to ne poznajo, uporaba maternega jezika pa je nujna ne le zaradi uporabniške izkušnje, ampak tudi z vidika, da mora slovenščina imeti svoj prostor v digitalnem okolju," je še dejala Vonta, predsednica odbora DZ-ja za kulturo, ki se je na današnji seji seznanil z (ne)uporabo slovenskega jezika pri nekaterih ponudnikih pretočnih storitev in operacijskih sistemih pametnih telefonov ali avtomobilov, ki so na voljo v Sloveniji.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Pod okriljem ministrstva za kulturo nastaja novela zakona o javni rabi slovenščine, ki bo dana v razpravo v predvidoma nekaj tednih.

S problematiko je evropska poslanka Irena Joveva seznanila vodje podjetij Apple, Disney, Netflix in Amazon. Kot je pojasnila, je o tem vprašanju začela razmišljati v povezavi s starostniki, ki ne govorijo tujih jezikov, mladino in ranljivimi skupinami, ki so v tem primeru prikrajšani za uporabo določenih storitev v maternem jeziku.

Sorodna novica Kje je trenutno slovenščina in kako ji kaže na področju digitalizacije?

"Zapostavljanje jezikov pri multinacionalkah po njenih besedah posledično prispeva k degradaciji knjižnega jezika, v nasprotnem primeru pa bi se lahko podpiralo domače prevajalce in s tem povezano industrijo, saj se trend obrača v smeri pretočnih vsebin. Obstajajo sicer primeri dobre prakse, kot je ponudnik HBO, ki je slovenske podnapise pripravil še pred vstopom na slovenski trg. Zato velikost ali majhnost trga ni merilo," je prepričana poslanka.

Zakon o javni rabi slovenščine v 20. členu določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Vendar se zakon zdi zastarel, evropska smernica o avdiovizualnih medijskih storitvah pa se je po njenih besedah pri jezikih izkazala za pomanjkljivo.

Sorodna novica Platforma videa na zahtevo Disney Plus kmalu tudi v Sloveniji

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in svetovalec ministrice Lenart J. Kučić sta pojasnila, da so pretočne storitve na zahtevo urejene na ravni EU-ja in trenutno ni vzvoda, da bi jih prisilili k uporabi slovenskega jezika. "Z zakonom o javni rabi slovenščine ne moremo neposredno vplivati na Netflix, lahko pa ob pojavu novih podjetij na našem trgu opozarjamo na našo zakonodajo," je povedal Kučić.

Kako se zakon bere in katere institucije so kje pristojne
Naloga delovne skupine, ki so jo ustanovili na ministrstvu, je bila po njegovih besedah ugotoviti, kako se zakon bere in katere institucije so kje pristojne. Osnutek novele bodo po pričakovanjih dali v razpravo v nekaj tednih, bo pa to po Kučičevih besedah šele prvi korak, iz katerega bo sledila širša strategija. Opozoril je tudi, da zakonodaja po navadi ni glavni razlog, iz katerega se podjetja odločajo za izbiro nekega lokalnega jezika.

Na neuporabo slovenščine v omenjenih primerih je leta 2018 prva opozorila komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Predsednica komisije Andreja Žele je ocenila, da 20. členu zakona nič ne manjka, če se bo Slovenija pridružila pozivu k spreminjanju evropskega pravnega okvira, pa je predlagala, naj se priključi tistim članicam, ki so znale uveljaviti status uradnega jezika.

Sorodna novica Posodobljen portal Fran: od leta 2014 je iz 20 slovarjev narasel na 44

Uporabo svojega jezika so recimo dosegli Islandci, enako velja za katalonski in baskovski jezik. Kot je povedal vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu Marko Jenšterle, nove generacije nekaterih avtomobilov že imajo izbiro slovenskih vmesnikov.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik pri ZRC-ju SAZU-ja Kozma Ahačič meni, da je zakon o javni rabi slovenščine treba prilagoditi digitalni dobi, a tega se jezikoslovci do neke mere bojijo zaradi "kratkoročnih in ozkogledih interesov nekaterih v gospodarstvu in šolstvu". Prepričan je sicer, da lahko dokaj majhne današnje težave čez nekaj let postanejo velike, pri čemer je omenil razlikovanje med strojnim in človeškim prevodom.

Inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar pa je poudarila, da bi zakonodaja morala biti spremenjena tako, da bi omogočala pravno podlago za ukrepanje.

Obravnava uporabe uradnih jezikov na enotnem trgu
Člani odbora so nazadnje podprli prizadevanja po tem, da bi Applove naprave in drugi sistemi omogočali slovenski jezik. Odboru za kulturo in izobraževanje v evropskem parlamentu pa nameravajo predlagati, da bi se posvetil obravnavi uporabe uradnih jezikov na enotnem trgu in predlagal rešitve za to problematiko.