Klemen Boštjančič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Klemen Boštjančič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Ministrstvo za finance je koaliciji predstavilo izhodišča davčne reforme. Cilj je pregleden sistem, kjer se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, glavne spremembe pa bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin. Finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob sta nekaj pojasnil podala že na popoldanski novinarski konferenci (povezava levo), Boštjančič pa je nekaj dodatnih podrobnosti razgrnil tudi v pogovoru za Odmeve, ki ga je vodil Luka Svetina.


Sorodna novica Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje

Napovedujete, da bo delo manj obdavčeno. Ampak napoveduje se konec neobdavčene božičnice, regresa, potnih stroškov. To pa so dohodki, ki ljudem prav pridejo na koncu meseca.
To, kar ste zdaj omenili, je iztrgano iz konteksta in je tudi napačna interpretacija. Nikakor ne napovedujemo tega, da se bodo obdavčili neki dohodki, predvsem tisti, ki so danes neobdavčeni dodatki pri plači. Dejansko napovedujemo celovito prenovo davčnega sistema s poudarkom na prenovi dohodnine in obdavčitve premoženja, spet s poudarkom na nepremičninah. Na področju dohodninskih sprememb zagovarjamo prehod na sistem obdavčitve neto razpoložljivega dohodka, kar je zelo velika sprememba glede na današnji sistem. V tem kontekstu pa ja, naš predlog je, da se seštejejo vsi neto dohodki posameznika, neto plača, tudi dodatki k plači, ki so neobdavčljivi, tudi socialni transferji – in iz tega ven se potem seveda obdavči. Pri tistih, ki imajo najnižji seštevek teh dohodkov, je celo mogoče, da bodo dobili nekaj nazaj. Konkretno napovedujemo uvedbo ničelnega dohodninskega razreda, ki bo bistveno višji, kot je danes splošna dohodninska olajšava.

Torej, povprečen Slovenec s povprečno plačo ne bo imel zdaj bolj obdavčene božičnice, regresa? To, kar se je danes ugibalo?
Gre za to, da želimo vse dati na isto osnovo. V preteklosti, torej zadnjih dvajset let, se je sistem davkov v Sloveniji reševal parcialno, vsakič znova tudi z različnimi zakoni, z različnimi novelami. Zakon o dohodnini je doživel toliko sprememb, da je zmanjkalo črk, ker ima vsaka novela oznako z novo črko. Seveda, te rešitve so bile necelovite, bile so parcialne, velikokrat so naslavljale samo en konkreten problem, včasih tudi pritisk posamezne skupine. Zdaj smo se mi lotili prenove celovito in v tem kontekstu predlagamo temeljito prevetritev sistema dohodnine in v tem kontekstu tudi drugačno obravnavo teh posebnih olajšav. Ampak to ne pomeni, da bodo te obdavčene. Z vidika posameznika lahko napovem, da velika večina posameznikov ne bo imela v denarnici nič manj, ampak več.

Obeta se neke vrste dvojni davek, poleg davka na nepremičnine davek na premoženje, ki bi ga prispevali tisti najbogatejši. Kaj bi štelo za premoženja?
Tudi pri premoženju – tako kot pri vseh preostalih davkih – smo danes samo predstavili izhodišča. V resnici načrtno nismo želeli iti dlje od tega. Torej, najprej smo to predstavili koaliciji, v naslednjih tednih sledi zelo široka razprava s strokovno javnostjo, laično javnostjo. Vemo, da se davki tičejo vseh in tudi zanimajo vse. In tudi v tem kontekstu bomo seveda te usmeritve, ki smo jih predstavili, ustrezno prilagodili. Kar se tiče davka na premoženje, seveda: premoženje so nepremičnine in tudi še neke druge stvari. Mi glede tega še nismo povedali zadnje besede, tudi glede tega pravzaprav odpiramo debato. Lahko pa že zdaj povem, da je moje mnenje oziroma mojih kolegov na ministrstvu za finance, da so zelo omejene možnosti kakšnih drugih obdavčitev razen nepremičnin.

Sorodna novica Golob o davčni reformi: Zagotovili bomo, da bodo tisti, ki imajo bistveno več, pošteno plačali davke

Finančni analitiki so se spraševali, kaj bi to pravzaprav pomenilo za nekoga, ki je do premoženja prišel z varčevanjem. A bi ga bilo smiselno obdavčiti? Takšnega načina torej ne bo?
Ne, depoziti niso predvideni, da bi jih obdavčili.

Država ta trenutek od socialnih transferjev pobere za skoraj sedemnajst odstotkov bruto domačega proizvoda. Pri davku na nepremičnine gre, za – mislim, da – 0,5 odstotka. Vi bi seveda zdaj znižali davek na delo, zvišali davek na nepremičnine. Ampak tudi če bi ga povečali za štirikrat, petkrat, se tukaj matematika ne izide.
Drži. Temu smo danes na predstavitvi poslancem posvetili precej časa. Da imajo pravzaprav različni davki različno težo. In drži, en odstotek spremembe na socialnih prispevkih pomeni bistveno več kot en odstotek na nepremičninah. Treba se je zavedati, da tudi ti socialni prispevki, o katerih je tako veliko govora, predstavljajo samo en del obdavčitve plače. Drugo je potem seveda še davek na plače. Dejstvo je, da je Slovenija v vrhu po višini socialnih prispevkov. Vendar je pa treba tudi vedeti, da je košarica dobrin, ki jih mi iz tega financiramo, relativno obsežna, obsežnejša kot pri večini primerljivih držav. In čeprav imamo tako visoke socialne prispevke, jih moramo danes še približno dve milijardi dodatno prispevati iz proračuna, ker ti prispevki ne zadoščajo za pokrivanje stroškov pokojninske blagajne, zdravstva, nadomestil za brezposelne in tako naprej.

Vlada je napovedala pokojninsko reformo, zdravstveno reformo, plačno reformo, zdaj govoriva o davčni reformi. A imamo izračune, koliko nas bo to stalo? Kaj to pomeni za javne finance, vemo. Takrat nazadnje, ko je bilo govora o zdravstveni reformi, ste tudi dejali, da bodo nekatere analize še narejene.
Nobena skrivnost ni, da so zadnja tri leta krize, torej najprej covida, zdaj energetske krize, seveda pustila tudi zelo velike posledice v javnih financah. Del tega je povezan tudi s tem, da fiskalna pravila zadnja leta ne veljajo. Evropska komisija napoveduje – ravno danes je potekal zadnji pomemben sestanek – da se pravila od leta 2024 vračajo. Tudi za Slovenijo bodo veljala. Sicer bodo prenovljena, drugačna. Prejšnji teden smo imeli na Brdu eno odmevno mednarodno konferenco, kjer smo o tem govorili. Ampak, teh let brezskrbnosti glede proračunskih primanjkljajev je konec. Jaz to kot minister komuniciram mojim kolegom na vsaki seji vlade. Kar pa vi sprašujete o reformah, te lahko različno razumemo. Ministrstvo za finance seveda razume reforme kot nekaj takega, kar lahko na neko krajše obdobje, nekaj prvih let, stanejo več, ampak ampak morajo imeti na koncu pozitiven učinek, in to dokazano z izračuni. Zasledujemo predvsem učinkovitost.

Sorodna novica Fiskalni svet znova opozoril na nujnost začasnosti morebitnih dodatnih ukrepov

Kako resno jemljete opozorila fiskalnega sveta, da je država preveč radodarna na področju javnih financ?
To je zelo posplošena izjava. Strinjam se, da so bila ta tri leta posebna. Tudi naša vlada nič ne skriva, da je v letošnjem letu proračunski primanjkljaj Slovenije eden višjih v Evropi. To smo napovedovali in tudi povedali, zakaj. Ker želimo izdatno pomagati gospodinjstvom in gospodarstvu, ker verjamemo, da bo zaradi tega startna pozicija v prihodnjih letih višja in bomo s tem tudi uspeli doseči višjo gospodarsko rast, ki je na dolgi rok edina stvar, ki nas pravzaprav lahko pripelje do tistega nivoja storitev, ki si jih kot družba želimo.

Boštjančič: V denarnicah večine ne bo nič manj