Slavnostna govornica na proslavi v Šoštanju je bila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo
Slavnostna govornica na proslavi v Šoštanju je bila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v slavnostnem nagovoru dejala, da se je ljudstvo z nastankom Osvobodilne fronte združeno uprlo okupatorjem. Poudarila je pomen sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka.

"Osvobodilna fronta kot politična organizacija, ki je združevala več politično različno mislečih frakcij, je oblikovala svoj program," je dejala predsednica DZ-ja. Njegove temeljne točke pa so po njenih besedah zarisale okvire vseslovenskega upora proti okupatorju, definirale izhodišče za združitev in osvoboditev slovenskega naroda, utemeljile preoblikovanje slovenske narodne zavesti, določile notranjo medsebojno lojalnost, enotnost in slogo med jugoslovanskimi narodi ter temelje za ljudsko demokracijo po koncu vojne.

Iz naroda hlapcev v narod junakov, sporoča propagandni letak, ki priča o močni nacionalni motivaciji za množičen vstop v uporniške vrste OF-a. Foto: BoBo
Iz naroda hlapcev v narod junakov, sporoča propagandni letak, ki priča o močni nacionalni motivaciji za množičen vstop v uporniške vrste OF-a. Foto: BoBo

"Pomemben politični program je žal Komunistična partija Slovenije razlagala po svoje, postopoma prevzemala pomembne položaje znotraj Osvobodilne fronte," je povedala. S podpisom Dolomitske izjave leta 1943 pa so ji vodilno vlogo pod sloganom enotnosti priznali še skupina krščanskih socialistov in Sokoli, je dodala.

"Slovensko ljudstvo se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo vsem okupatorjem, ki so v drugi svetovni vojni zasedli in razkosali slovensko ozemlje, ki so ustrahovali, potujčevali in izseljevali ljudi, ki so zapirali in streljali talce ter grabili po slovenski zemlji," je naštela.

Posebnost slovenskega upora, ki ga je definiralo narodnoosvobodilno gibanje, je bila gradnja ljudske oblasti, je dejala. "Medtem ko si je večina udeležencev osvobodilnega boja želela svobodnih in demokratičnih odnosov v novi državi, je nadzor nad gibanjem obdržala Komunistična partija, ki je po vojni prevzela oblast," je zatrdila.

Kako pomemben je bil takratni upor in da je življenje osmišljeno samo v svobodni in prenovljeni domovini, so se zavedali vsi slovenski napredni misleci in kulturniki tistega časa, med njimi tudi Karel Destovnik - Kajuh, je poudarila na proslavi, ki je potekala v Kajuhovem rojstnem kraju Šoštanju.

Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin - Brina, Janez Weiss - Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik - Kajuh in Sveto Marolt - Špik. Foto: Wikipedia Commons/Jože Petek
Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin - Brina, Janez Weiss - Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik - Kajuh in Sveto Marolt - Špik. Foto: Wikipedia Commons/Jože Petek

Predsednica DZ-ja je spomnila, da so za Kajuhom ostale njegove pesmi, izraz hrepenenja po družbeni spremembi in socialni pravičnosti, poziv k uporu, prepleten z ljubeznijo, družino in smrtjo.

Številne imajo močno sporočilno vrednost še danes in bodo odzvanjale tudi v prihodnje, je poudarila. "Vse dokler se bomo ljudje morali upirati, vse dokler nas bo združeval zunanji sovražnik, vse dokler narodna zavest ne bo dosegla višje stopnje zavedanja – da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka," je navedla. Govor je končala z recitacijo Kajuhove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal.

Tudi sicer so bile Kajuhove pesmi rdeča nit proslave. Režiser in scenarist je bil Tomaž Letnar. Njegova dramska pripoved, ki so jo večinoma uprizorili mladi slovenski igralci, je temeljila na osebnih zgodbah v resničnih zgodovinskih okoliščinah in je s tem upor dvignila "nad ideološke interpretacije zgodovine, na osebno in etično raven, ter mu dala brezčasen pomen", so ob napovedi proslave navedli v vladnem uradu za komuniciranje. Glasbeni gostje so bili med drugim sopranistka Sabina Cvilak, skupina Šank Rock, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in pihalni orkester Zarja Šoštanj.

Slavnostna govornica na proslavi je bila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, udeležila pa sta se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Na proslavi so sodelovali še zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije. Proslava je potekala v športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju.

Pirc Musar v poslanici poudarila, da moramo podpreti upor Ukrajincev

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju poudarila, da moramo biti na upor ponosni, saj je omogočil obstoj slovenskega naroda. Narodnoosvobodilni upor se je začel tiho in preudarno, nato pa z vse odločnejšimi in vidnimi koraki, ki so se glasno slišali na poti upora proti nacizmu in fašizmu. "Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice," je poudarila. Bistvo upora je po njenem mnenju kritična sposobnost reči "ne" aktualnim krivicam, ob tem pa misliti na prihodnost, da iz nje nikogar ne izključujemo. Za takšna dejanja pa je treba "upati si in si hkrati tudi zaupati". "Vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, izrekam priznanje in globoko spoštovanje za pogumna dejanja, ki so nam omogočila svobodno in samostojno državo," je poudarila.

Prav tisti, ki so izkusili grozote vojne, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba in koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vsakič, kadar odloča orožje. "Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro odvržemo čez ramo," je dejala. Ob tem je poudarila, da moramo podpreti upor Ukrajine, saj če bodo poteptane človekove pravice, bo poteptana vladavina prava. "Če pade vladavina prava, pade Evropa – in z njo sodobni svet," je opozorila. Evropa in z njo Slovenija morata obstati na teh načelih, pri ukrajinskem narodu pa moramo spodbujati upanje, je dodala.

Predsednica republike v družbi še nekaterih vidnih političnih predstavnikov, med drugim zunanje ministrice Tanje Fajon, je ob prazniku pri spomeniku OF-a pred Vidmarjevo vilo položila tudi venec. Foto: BoBo
Predsednica republike v družbi še nekaterih vidnih političnih predstavnikov, med drugim zunanje ministrice Tanje Fajon, je ob prazniku pri spomeniku OF-a pred Vidmarjevo vilo položila tudi venec. Foto: BoBo

Poslanica predsednika vlade

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju zapisal, da je ta dan praznik spomina in razmisleka. "Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo. Ampak ne slepimo se. Vedno bodo močnejši in šibkejši. Tako narodi kot interesi. Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico."

"Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe. Še vedno bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo," je med drugim zapisal Golob.