Po uradnih podatkih primanjkuje več kot 15.000 javnih najemniških stanovanj. Foto: BoBo
Po uradnih podatkih primanjkuje več kot 15.000 javnih najemniških stanovanj. Foto: BoBo

Za tri leta (2023–2025) so zagotovili 25 milijonov in pol evrov letno za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada. Od tega bo po 10 milijonov evrov letno namenjeno lastnim projektom SSRS-ja, po 15 milijonov evrov pa za program, po katerem republiški sklad daje ugodna posojila občinam in lokalnim stanovanjskim skladom. Do leta 2026 bodo aktivirana tudi sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, to je 60 milijonov.

Po Ploštajnerjevih besedah je v koaliciji dogovor, da se bodo ob večjem povpraševanju, torej, da bodo skladi želeli zgraditi več projektov, zagotovili dodatni viri. Poleg tega je v triletnem obdobju iz načrta za okrevanje in odpornost predvidenih skupno okoli 60 milijonov evrov za 34 projektov s skupno 1036 stanovanj, ki jih gradijo oz. jih bodo začeli graditi SSRS, lokalni skladi in občine.

Skupno je v obdobju 2023–2025 za projekte na voljo okoli 135 milijonov evrov. Da bi zagotovili gradnjo ciljnih približno 2000 stanovanj letno, bi bilo po besedah državnega sekretarja potrebnih med 100 in 150 milijoni evrov letno.

Cilj ministrstva za solidarno prihodnost je zagotoviti sistemski namenski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj, in sicer naj bi ga opredelil poseben zakon, ki je predviden za leto 2025. "Kakšna bo narava vira, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti," pravi Ploštajner. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti še druge vire, morda prek SID banke, občin, tudi z zemljišči ter iz podnebnega sklada.

Še prej je za leto 2024 predvidena prenova stanovanjskega zakona. Pri tem želijo prenoviti sistem neprofitne najemnine, saj da se sedanji pri novejših stanovanjih še obnese, pri starejših pa da je neprimeren, saj ne omogoča vzdrževanja teh stanovanj, ki so za občine oz. lokalne sklade tako breme. Spremenili bi tudi možnosti glede prilagajanja razpisov za oddajo stanovanj glede na ciljne skupine.

Skušali naj bi tudi urediti tržni najem, med drugim s pravočasnim evidentiranjem najemnih poslov in povečanjem varnosti najemnih razmerij z določitvijo minimalne dolžine najemne pogodbe, denimo tri leta.

Glede morebitnih sprememb obdavčitve prihodkov od oddajanja stanovanja v najem, ki je v pristojnosti ministrstva za finance, ministrstvo, pristojno za stanovanjsko politiko, predlaga razmislek v smeri določitve različnih davčnih stopenj glede na trajanje najemne pogodbe.
Po mnenju ministrstva bi bilo treba urediti tudi kratkoročno oddajanje, ki je sicer v pristojnosti gospodarskega ministrstva. Ministrstvo za solidarno prihodnost meni, da bi ga bilo smiselno omejiti tako časovno (npr. na skupno 30 dni na leto, in to za stanovanja, v katerih imajo lastniki prijavljeno prebivališče) in morda tudi lokacijsko. Tisti, ki bi želeli stanovanje oddajati za dlje časa, pa bi morali odpreti dejavnost in tudi spremeniti namembnost stanovanja.

Dodatni mehanizmi za tiste, ki so izgubili streho nad glavo

Kot so pojasnili na ministrstvu, avgustovska ujma na sredstva ministrstva, predvidena za stanovanja, ni vplivala. So pa v okviru interventnega zakona in njegove novele zagotovili tri dodatne mehanizme za ljudi, ki so izgubili streho nad glavo: dostop do subvencije tržne najemnine, možnost izredne dodelitve neprofitnega stanovanja (kar je doslej izkoristilo 36 gospodinjstev) ter pavšalno kritje stroškov tistih, ki prebivajo na drugem naslovu, npr. pri sorodnikih in prijateljih.

Osnutek zakona o obnovi predvideva, da bi lahko občine na območjih, ki so jih prizadele poplave in plazovi, v obdobju pet let za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj v last SSRS brezplačno odsvojile dele stavb in zemljišča, ne glede na njihovo namensko in dejansko rabo.

Kot je glede tega dejal Ploštajner, so se javna stanovanja izkazala kot pomemben del odpornosti. "Mreža javnih stanovanj se je izkazala zelo pomembna za reševanje teh stisk (po ujmi) – ljudje, ki so izgubili dom, so lahko dobili neprofitno stanovanje ... Z možnostjo brezplačne odsvojitve zemljišč bi okrepili sodelovanje med občinami in državnim stanovanjskim skladom ter verjetno omogočili realizacijo kakšnega dodatnega projekta," je povedal.