Sodniki in sodnice Meddržavnega sodišča. Foto: Reuters
Sodniki in sodnice Meddržavnega sodišča. Foto: Reuters

Izrael mora zagotoviti, da njegove sile ne izvajajo genocida, zagotoviti mora tudi ohranitev dokazov o domnevnem genocidu, sodišče pa je tej državi ukazalo tudi, da sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje neposrednega hujskanja h genocidu v Gazi.

Izrael mora torej v skladu s konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida sprejeti vse ukrepe za preprečevanje dejanje, določenih v 2. členu omenjene konvencije.

Ta kot genocidna dejanja določa katero koli od naslednjih dejanj, storjenih z naklepom, da se popolnoma ali delno uniči nacionalna, etnična, rasna ali verska skupina kot taka. Ta dejanja so:

(a) Ubijanje članov skupine,
(b) povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupin,
(c) namerno ustvarjanje razmer za življenje za skupino, katerih namen je povzročiti njeno popolno ali delno fizično uničenje,
(d) vsiljevanje ukrepov z namenom preprečevanja rojstev v skupini,
(e) prisilen prenos otrok iz skupine v drugo skupino.

ICJ od Izraela zahteva tudi, da poskuša omejiti število smrti in škodo v Gazi. Prekinitve ognja ni odredil.

Ob tem mora Izrael sprejeti takojšnje in učinkovite ukrepe za omogočanje dobave nujno potrebne humanitarne pomoči in obnove osnovnih storitev v Gazi, je zahtevalo Meddržavno sodišče.

O sprejetih ukrepih bo moral Izrael poročati čez mesec dni.

Sorodna novica Slovenija se pridružuje podpori odločitve ICJ-ja glede Gaze

ICJ ugotovil svojo pristojnost

Mogočih je bilo več scenarijev glede odločitve ICJ-ja. Kot je poročala Al Džazira, bi lahko sodišče sprejelo vse začasne ukrepe, ki jih je zahtevala Južna Afrika, med njimi predvsem odredbo o ustavitvi izraelskih napadov in dobavi humanitarne pomoči.

Sodišče bi teoretično lahko zavrnilo zahtevo po nujnih ukrepih ali pa predlagalo drugačne.
Mogoče je bilo tudi, da bi sodišče primer zavrglo oziroma ugotovilo, da ni pristojno, a je svojo pristojnost v tem primeru potrdilo.

Predsednica sodišča Joan Donoghue je v predstavitvi ugotovitev sodišča dejala, da je izraelska vojaška operacija povzročila veliko število smrti in poškodb ter množično uničenje domov, prisilno razselitev večine prebivalcev in obsežno škodo civilne infrastrukture.

Donoghue je izpostavila nekatere izjave izraelskih predstavnikov, ki spadajo v kategorijo dehumanizirajočega jezika. Omenila je izjavo izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta, ki je izraelskim vojakom dejal, da se v Gazi borijo proti "človeškim živalim".

ICJ je odločil le o zahtevi Pretorie za nujne ukrepe, ne pa o vprašanju, ali Izrael izvaja genocid v Gazi. Postopek glede slednjega bo predvidoma trajal več let.

ICJ pozval Izrael, da prepreči genocid v Gazi

Južna Afrika pozdravila odločitev

Današnji dan pomeni odločilno zmago za mednarodno vladavino prava in pomemben mejnik v iskanju pravice za Palestince, je v odzivu na odločitev ICJ-ja, sporočilo južnoafriško zunanje ministrstvo.

Sodbo ICJ, po kateri mora Izrael spoštovati drugi člen konvencije o genocidu in omogočiti dobavo humanitarne pomoči v Gazo, je pozdravila tudi stranka Afriški nacionalni kongres (ANC) na čelu z južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso.

Hamas sodbo vidi kot prispevek k izolaciji Izraela

Sodba ICJ-ja, v skladu s katero mora Izrael preprečiti genocid v Gazi in omogočiti dobavo humanitarne pomoči v enklavo, prispeva k izolaciji Izraela in razkritju njegovih zločinov, je v odzivu na sodbo sporočil Hamas. Sodbo so pozdravile tudi palestinske oblasti na zasedenem Zahodnem bregu.

"Odločitev sodišča je pomemben dogodek, ki prispeva k izolaciji Izraela in razkritju njegovih zločinov v Gazi," je palestinsko gibanje zapisalo v izjavi.

Sodbo je pozdravila tudi Palestinska uprava v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu. Po besedah zunanjega ministra Rijada al Malikija je sodišče razsodilo v prid človečnosti in mednarodnega prava. Dodal je, da so sodniki pri tem izhajali iz dejstev.

"Podli poskus je bil zavrnjen"

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obtožbo za genocid označil za "nezaslišano" in ob tem zatrdil, da bo storil vse, kar je potrebno za obrambo Izraela, pri čemer bodo spoštovali mednarodno pravo. Prav tako bo nadaljeval vojno v Gazi do popolne zmage in do vrnitve vseh talcev, ki jih zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas, je dodal.

"Kot vsaka država ima tudi Izrael neodtujljivo pravico, da se brani," je dejal. "Podli poskus odrekanja Izraelu te temeljne pravice je očitna diskriminacija judovske države in je bil upravičeno zavrnjen," je še dodal.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je zavrnil odločitev ICJ-ja. "Naši državi ni treba predavati o morali, da bi razlikovala med teroristi in civilnim prebivalstvom v Gazi," je zapisal na družbenih omrežjih ter tožbo Južne Afrike označil za antisemitsko.

"Izraelske sile in varnostne agencije bodo še naprej delovale z namenom uničenja vojaških in upravnih zmogljivosti teroristične organizacije Hamas ter vrnitve talcev domov. Popolnoma zaupam v naše vojake," je nadaljeval.

Tudi zunanji minister Izrael Kac je poudaril, da je Izrael zavezan mednarodnemu pravu ter izpostavil pravico države do samoobrambe. Ob tem se je zahvalil izraelski pravni ekipi, ki je državo zastopala na ICJ-ju. "Izrael in judovsko ljudstvo ste zastopali častno. Na vas smo ponosni," je še dodal.

EU pričakuje takojšnjo uresničitev sodbe

"EU ponovno potrjuje, da še naprej podpira Meddržavno sodišče, glavno sodno telo Združenih narodov," sta v skupni izjavi zapisala Evropska komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Poudarila sta, da so odredbe ICJ-ja zavezujoče in da jih pogodbenice morajo spoštovati. "EU pričakuje njihovo popolno, takojšnje in učinkovito izvajanje," so dodali.

Iz Madrida so medtem sporočili, da odločitev ICJ-ja pozdravljajo. Vpletene strani so pozvali, naj ukrepom, ki jih je določilo sodišče, sledijo. "Še naprej se bomo zavzemali za mir in konec vojne, izpustitev talcev, dostop do humanitarne pomoči in ustanovitev palestinske države," je na omrežju X zapisal španski premier Pedro Sanchez.

Z odločitvijo je zadovoljen tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. "Odločitev o začasni odredbi, ki jo je sprejelo Mednarodno sodišče v zvezi z nečloveškimi napadi v Gazi, se mi zdi dragocena in jo pozdravljam," je zapisal v odzivu na družbenih omrežjih. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo izraelski napadi na civiliste v enklavi končali.

Kot je še dejal, si bo Ankara še naprej prizadevala za vzpostavitev premirja in nadalje trajnega miru. "Še naprej bomo spremljali postopek z namenom, da vojni zločini, storjeni nad nedolžnimi palestinskimi civilisti, ne bodo ostali nekaznovani," je še zagotovil dolgoletni turški predsednik, ki je od začetka vojne v Gazi eden najostrejših kritikov Izraela.

Sodbo ICJ-ja so pozdravili tudi v Teheranu. Zunanji minister islamske republike Hosein Amir Abdolahian je ob tem čestital Južni Afriki za uspeh, države po svetu pa je pozval, naj njeno tožbo podprejo.

Fajon: Gre za jasno sporočilo Izraelu

Slovenija pozdravlja odločitev ICJ-ja, so sporočili z MZEZ-ja. "Sodišče je poudarilo pomen mednarodnega prava, saj je dopustilo nadaljnji postopek Južne Afrike proti Izraelu po konvenciji o genocidu in z začasnimi ukrepi odredilo Izraelu, da v Gazi zaščiti civilno prebivalstvo. Gre za jasna sporočila Izraelu, da mora takoj ustaviti morijo nad civilnim prebivalstvom v Gazi," je ob objavi odločitve sodišča dejala ministrica Tanja Fajon.

Kot dodajajo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Slovenija pričakuje, da bodo odločitev sodišča spoštovale vse strani v konfliktu.

Sorodna novica Vse več svaril strokovnjakov o "šolskem primeru genocida" v Gazi

Tožba vložena 29. decembra

Južna Afrika v tožbi, ki jo je na sodišču (ICJ) vložila 29. decembra, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.

Prav tako opozarja, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. Število žrtev izraelskih napadov v Gazi je okoli 26.000, ranjenih je več kot 60.000, Gaza je večinoma razdejana, primanjkuje hrane, vode, goriva, zdravil, Izrael Gazo tudi oblega in močno omejuje dobavo humanitarne pomoči.

Zaradi tega je Pretoria sodišče pozvala, naj po skrajšanem postopku kot začasni ukrep odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.

Izrael je obtožbo Južne Afrike zavrnil, tej državi in postopku so v Izraelu očitali tudi antisemitizem. Tel Aviv se je v obrambi skliceval na pravico do samoobrambe po vdoru palestinskih oboroženih skupin, predvsem Hamasa, na jug Izraela 7. oktobra lani, v katerem je bilo ubitih okoli 1140 ljudi.

Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: Reuters
Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: Reuters

Izrael že napovedal, da ga ICJ ne bo ustavil

Kot poroča Guardian, se je Netanjahu na pripravah na odločitev sodišča v četrtek sestal z generalnim državnim tožilcem, pravosodnim ministrom, ministrom za strateške zadeve in direktorjem sveta za državno varnost.

Čeprav so odločitve ICJ-ja, najvišjega sodišča ZN-a, za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, sodišče svojih sodb ne more uveljaviti oziroma ne more prisiliti države, da jih izvaja. To lahko stori Varnostni svet ZN-a, v katerem pa imajo Združene države Amerike, največje podpornice Izraela, pravico veta.

Netanjahu je že dejal, da se Izrael ne bo čutil zavezanega nobeni odločitvi sodišča. "Nihče nas ne bo ustavil – ne Haag, ne os zla, ne nihče drug," je dejal na začetku meseca, pri čemer je z "os zla" mislil na oborožene skupine v Libanonu, Siriji, Iraku in Jemnu, ki uživajo podporo Irana.

Na drugi strani je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da bo morebitno odločitev o prekinitvi ognja spoštovalo, če jo bo tudi Izrael.

Izrael se spopada še z dvema odmevnima postopkoma

Tožba Južne Afrike ni edini odmevni postopek, ki poteka pred mednarodnimi sodišči. Leta 2022 je Generalna skupščina ZN-a z resolucijo ICJ-ja zaprosila za svetovalno mnenje o "pravnih posledicah politik in praks Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih".

Ta primer je pomemben, saj, kot piše Guardian, so različni organi ZN-a ugotovili nezakonitosti vidikov izraelske okupacije palestinskih ozemelj, ki traja od leta 1967, do zdaj pa ni bilo sodbe oziroma ocene o tem, ali je okupacija kot taka nezakonita.

Medtem pa je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) leta 2021 ugotovilo, da ima mandat za preiskavo nasilja in vojnih zločinov, ki so jih domnevno izvedli tako Izrael kot palestinske skupine. Izrael pristojnosti ICC-ja ne priznava, Netanjahu pa je kakršno koli preiskavo sodišča zoper Izrael označil za "čisti antisemitizem".