Ban Ki Mun je prepričan, da bi v Köbenhavnu dejansko lahko dosegli dober dogovor. Foto: EPA
Ban Ki Mun je prepričan, da bi v Köbenhavnu dejansko lahko dosegli dober dogovor. Foto: EPA
Voditelji držav Commonwealtha
Skupino Commonwealtha sestavljajo tako velike države kot majhne otoške državice. Foto: EPA

Ban Ki Mun je prepričan, da je dogovor zelo verjeten, saj so nekatere države v zadnjih dneh sprejele pomembne odločitve in obljube glede zmanjšanja vnosa toplogrednih plinov v ozračje. "Naš ključni cilj je doseči trdno osnovo za mednarodnopravno zavezujoč dokument, ki bi lahko začel veljati že leta 2010," je na zasedanju držav Commonwealtha v Trinidadu in Tobagu povedal Ban. "V Köbenhavnu moramo doseči dogovor," je bil odločen generalni sekretar svetovne organizacije.

Voditelji 53 članic britanske skupnosti narodov Commonwealth - med njimi so tako globalni igralci, kot so Velika Britanija, Avstralija in Indija, kot tudi majhne otoške državice, na primer Nauru in Maldivi - se te dni sestajajo v prestolnici Trinidada in Tobaga. Prav vrh Commonwealtha je okrepil upanje, da bo podnebna konferenca v Köbenhavnu le prinesla ambiciozen dogovor o zmanjšanju toplogrednih izpustov, ki bi omejilo segrevanje ozračja na največ dve stopinji Celzija, in pa tudi o financiranju boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju.

Danec, Britanec in Francoz ponujajo denar državam v razvoju
Danski premier Lars Lokke Rasmussen je izrazil upanje, da bodo razvite države na konferenci, ki jo bo gostil, "postavile denar na mizo" in pomagale državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. "Denar na mizi, to si želimo doseči v Köbenhavnu," je povedal Rasmussen.

Tudi britanski premier Gordon Brown in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki sta se prav tako udeležila zasedanja držav Commonwealtha, sta predlagala več milijard dolarjev vreden sklad, ki bi državam v razvoju pomagal pri spopadanju s težavami podnebnih sprememb. "Soočeni smo s hudo podnebno krizo in ne moremo čakati do leta 2013, da bi začeli ukrepati," je povedal Brown.

Brown je dejal, da bi bilo potrebnih najmanj 10 milijard dolarjev, da bi lahko države v razvoju zmanjšale vnos toplogrednih plinov v ozračje. Polovico denarja naj bi namenili zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, polovico pa bi porabili za pomoč pri prilagajanju držav podnebnim spremembam. Denar naj bi bil na voljo v začetku naslednjega leta. Samo Velika Britanija naj bi v naslednjih treh letih za to porabila 800 milijonov dolarjev.

Tudi Nicolas Sarkozy je predlagal program, v okviru katerega bi države v razvoju med letoma 2010 in 2012 dobile 10 milijard dolarjev na leto, za naslednja leta pa bi se dogovorili o sistemu financiranja. Sarkozy sicer ni povedal, koliko denarja bi bila pripravljena nameniti Francija.

Köbenhavn - novi Kyoto
Na podnebni konferenci v Köbenhavnu se bo zbrali najmanj 85 voditeljev svetovnih držav, kar daje pogajanjem o novem podnebnem dogovoru še večjo težo. Podnebni dogovor, ki naj bi ga dokončno potrdili šele prihodnje leto, bo zamenjal kjotski protokol, ki se izteče leta 2012.