Članice G7 so med drugim spet obljubile, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto iz javnih in zasebnih virov do leta 2025 za pomoč revnim državam pri njihovem manjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Prvotna obljuba je iz leta 2009, a ni bila izpolnjena, delno tudi zaradi pandemije covida-19, poroča BBC.

Nekatere okoljevarstvene organizacije so kritične do obljub članic G7. Teresa Anderson iz organizacije Action Aid je dejala, da vnovična obljuba o 100 milijardah dolarjev na leto ni niti blizu tega, da bi bila ustrezna glede na nujnost in obseg krize.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da države v razvoju ne bodo sodelovale na ključnem podnebnem vrhu v Glasgowu novembra letos, če od bogatih držav ne bodo prejele dovolj pomoči pri spopadanju tako s podnebnimi spremembami kot s pandemijo covida-19.

Boj proti podnebnim spremembam je bila ena glavnih tem tridnevnega vrha v Carbis Bayu. G7, ki vključuje Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Japonsko, Francijo, Nemčijo in Italijo, se je zavezal k ohranitvi dviga temperatur po svetu za 1,5 stopinje Celzija.

Bogate države so še obljubile, da bodo državam v razvoju pomagale nehati uporabljati premog. To so prve predlagale ZDA, predlog pa predvideva postopno prenehanje uporabe premoga, razen če ta vključuje tehnologijo za zajemanje ogljika.

Članice G7 naj bi nehale financirati novo pridobivanje premoga v državah v razvoju, ponudile pa naj bi dva tisoč milijard za prenehanje uporabe premoga kot goriva.

Premog je eno najbolj umazanih goriv in prenehanje njegove uporabe pomeni velik korak, a okoljevarstveniki želijo zagotovila, da bodo bogate države izpolnile prejšnje obljube o pomoči revnejših državam v njihovem boju s podnebnimi spremembami.