Najverjetneje je, da bodo dnevne mejne vrednosti PM10 presežene v dolinah in kotlinah celinske Slovenije, kjer so najbolj kritična območja okoli Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Celja, Ljubljane, Kranja, Novega mesta in Maribora. Preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM10 je mogoče tudi v Murski Soboti.

Prišli smo v del leta, ko je preseganje najvišjih dnevnih vrednosti delcev PM10 in PM2,5 najpogostejše. Zlasti je ta pojav izrazit v mrzlih dneh in v kotlinah, ko nastane temperaturni obrat, ki neugodno vpliva na razredčevanje izpustov, pojasnjujejo na Arsu. Zmanjša se namreč prevetrenost, poveča pa se število dejavnih malih kurilnih naprav, ki lahko že z manjšimi količinami izpustov povzročijo čezmerno onesnaženost zraka.

Pri primerjavi zimskih in poletnih meritev je bilo tako ugotovljeno, da so v zimskem času koncentracije delcev zaradi temperaturnih obratov v notranjosti Slovenije od 70 do 100 odstotkov višje kot poleti. Na Primorskem in ob Obali so te razlike manjše, le do 20 odstotkov.

Posamezna kurišča so največja težava
Najnižje ravni delcev so ob trenutnih vremenskih razmerah običajno zgodaj popoldne, najvišje pa v večernem času. Za zmanjšanje onesnaženosti na Arsu prebivalcem priporočajo, naj ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva, naj uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil in naj ne kurijo na prostem.

Male kurilne naprave namreč prispevajo kar dve tretjini izpustov delcev PM10 v Sloveniji. Najbolj onesnažujejo zastarele kurilne naprave na les, še posebej če se v njih kurijo premalo suha drva.

Številne negativne posledice
Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Oznake s številkami 10, 2,5 in 1,0 se nanašajo na njihov aerodinamični premer, pojasnjujejo na Arsu. Delci PM10 imajo aerodinamični premer manjši od 10 µm (µm ali mikrometer je milijoninka metra), delci PM2.5 manjšega od 2,5 µm in delci PM1.0 manjšega od 1 µm.

Ti delci so lahko naravnega izvora, kot so cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel, ali pa je njihov izvor človeško delovanje. To so različni izpusti iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva in individualnih kurišč.

Zaradi svoje majhne velikosti lahko vstopajo v človeško telo in povzročajo številne težave. Med njimi so draženje oči, astma, bronhitis, krvni strdki, kap, višji krvni tlak, poškodbe pljuč in tudi razvoj rakavih obolenj. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje recimo navajajo, da v splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od ceste, za približno 50 odstotkov večje kot pri otrocih, ki živijo 150 m stran od ceste. Ob tem ugotavljajo, da bi se število primerov smrti zaradi dihalnih obolenj ob zmanjšanju letne koncentracije PM10 za pet µg/m3 zmanjšalo za približno 15 primerov oziroma za 55 primerov, če bi bila letna koncentracija PM10 nižja za 20 µg/m.

Niso pa ti delci škodljivi zgolj ljudem. Povzročajo manjšo vidljivost in vplivajo na zakisovanje rek in jezer, evtrofikacijo morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšujejo raznolikost ekosistemov. Zaradi njih so mogoče tudi poškodbe na materialih in kulturnih spomenikih.

Omejeni izpusti, a se zapovedi ne držimo najbolje
Ker torej škodljivo vplivajo na okolje in ljudi, zakonodaja določa njihove najvišje dovoljene dnevne in letne vrednosti. Dnevna mejna koncentracija PM10 je na evropski ravni določena pri 50 µg/m3, mogoča pa so tudi odstopanja od te vrednosti, a le 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna koncentracija za PM10 je 40 µg/m3. Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča še nižjo letno mejno vrednost, in sicer 20 µg/m3.

Za delce PM2,5 so te vrednosti v evropski direktivi še nižje. Do začetka leta 2015 bi morali doseči vrednosti 25 µg/m3, do 1. 1. 2020 pa je cilj 20 µg/m3.

Čeprav podatki kažejo, da se število dni, ko so presežene dnevne dovoljene vrednosti delcev PM10 in koncentracije delcev PM2,5, opazno zmanjšuje, pa še vedno nismo na cilju. Od osmih merilnih mest (dve od teh, Nova Gorica in Iskrba, nista v merilnem obdobju od leta 2004 do 2013 nikoli presegli 35-dnevne meje) je samo na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad število dni, ko so koncentracije lahko PM10 presežene, upadlo pod 35. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 je bilo leta 2015 preseženo na vseh osmih merilnih mestih, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih.

Zaradi kršenja evropske zakonodaje na področju kakovosti zraka je Slovenija letos dobila tudi že drugi opomin Evropske komisije, s katerim je Slovenijo opozorila, da nima dovolj vzorčevalnih mest in ima premalo nekaterih vrst vzorčevalnih mest.

Pri koncentracijah delcev PM2,5 so dosežki boljši, saj se koncentracije že zadnjih sedem let gibljejo pod mejo 25 µm ali pa to mejo le malce presežejo.