Potok se izliva v pritok reke Pivke – Nanoščico in potuje proti Postojnski jami. Po nekaterih ocenah naj bi jamo onesnaženje doseglo jutri. Le upati je, da je Pivka dovolj vodnata, da bi gnojevko razredčila do te mere, da ne bi škodovala človeškim ribicam, je za Radio Slovenija poročala Sabrina Mulec.

Gnojnica je v nedeljo v okolje iztekla iz kmetijskega obrata na Studencu pri Postojni. V potoku Korotan je onesnaženje pomorilo ves živelj, za Nanoščico pa v Ribiški družini Postojna še ne znajo povedati, saj je voda zelo mrzla in se ribe zato držijo pri dnu struge. Več bo jasnega v naslednjih dneh, zdaj pa lahko le nadzirajo dogajanje in pobirajo poginule ribe.

Na Inštitutu za raziskovanje krasa, ki opravlja meritve v reki Pivki pred Postojnsko jamo, pričakujejo, da bo onesnaženje jamski sistem doseglo v dnevu ali dveh. Kot je povedal mikrobiolog Janez Mulec, onesnaženja žal ne morejo preprečiti, dobrodošle pa bodo obilnejše padavine, ki bodo onesnaženje razredčile.

"Do tega trenutka, potem ko smo izvedeli za ta dogodek, nismo opazili kakšnega bistvenega poslabšanja kakovosti vode, ki priteka v Postojnsko jamo," pa je za STA danes povedal predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj in dodal, da se po onesnaženju z gnojnico začne reka Pivka zelo hitro peniti.

"Sreča je, da je trenutno zelo visok vodostaj v reki Pivki v Postojnski jami. Vendar moramo še počakati, ker ne vemo, kako hitro se to onesnaženje dejansko premika do reke Pivke in po njej," je še dejal Batagelj. Tudi močnejše padavine, ki so napovedane ob koncu tedna, bi lahko zaradi redčenja onesnaženja precej pripomogle k temu, da hujšega onesnaženja ne bi bilo.

Primer preiskuje policija

Primer onesnaženja okolja preiskujejo tudi kriminalisti, so potrdili na koprski policijski upravi. Policisti Policijske uprave Koper so že včeraj odvzeli vzorce vode in zemljine na onesnaženem območju in jih poslali v forenzično preiskavo. Kot so sporočili, policija vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanje okolja ter povzročitve splošne nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Policija pri tem sodeluje z več inšpekcijskimi službami in regijskim štabom civilne zaščite, o ugotovitvah kriminalistične preiskave pa bo obvestila koprsko okrožno državno tožilstvo.

Laguni za gnojnico brez gradbenega dovoljenja?

Gradbeni inšpektor si je že v ponedeljek ogledal laguno, iz katere je v okolje iztekla večja količina gnojnice, so potrdili na inšpektoratu za okolje in energijo. Ugotovil je, da sta bili na zemljišču zgrajeni dve zbirni laguni za gnojnico. Ena se je delno porušila. Iz nje je v celoti iztekla gnojnica. Druga laguna je prazna.

Pri pregledu dosegljivih letalskih posnetkov je bilo ugotovljeno, da sta bili laguni zgrajeni po letu 2019, za gradnjo takega objekta je v času gradnje in tudi danes treba pridobiti gradbeno dovoljenje. "Pri pregledu uradnih evidenc inšpektor ni mogel dobiti podatka, da bi bilo za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje," so na inšpektoratu zapisali v odgovoru.

Na Upravni enoti Postojna so za Radio Slovenija pojasnili, da dovoljenja niso izdali. Zanj niso prejeli niti nobene vloge. So pa leta 2011 izdali gradbeno dovoljenje za postavitev bioplinarne, ki naj bi jo zgradili na istem mestu. Če so nato graditi dejansko začeli, ne vedo.

Inšpekcijski postopek se medtem nadaljuje. "Lastniku bo poslan zapisnik z ugotovitvami in poziv, da se izreče glede zadeve in dostavi dokumente, ki so pomembni za odločanje," so še pojasnili.

Nadzor nad ravnanjem z gnojnico določa uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, izvajanje te uredbe v zvezi z ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov pa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.

Inšpektor: V okolje je izteklo 1319 kubičnih metrov gnojnice

Na kmetijskem ministrstvu so za STA pojasnili, da je prvi nadzor opravil kmetijski inšpektor v ponedeljek, danes in v prihodnjih dneh mu bodo sledili še dodatni nadzori na lokaciji onesnaženja z gnojnico. Kmetijski inšpektor je po ogledu ocenil oziroma glede na videno izračunal, da je ob podrtju dela stranic lagune v okolje izteklo 1319 kubičnih metrov gnojnice.

"Iztekla gnojevka se je najprej akumulirala v izkopani jami okoli obeh lagun, nadaljevala pa v jarek, ki leži na kmetijskem zemljišču, nato čez cesto v jarek ter naprej v strugo občasnega vodotoka. Površina kmetijskega zemljišča, kjer se je iztekla gnojevka, znaša 0,29 hektara," so na kmetijskem ministrstvu zapisali v odgovoru na vprašanje STA.

Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je dejal, da pitna voda iz vodovodnega omrežja ni onesnažena. Za zdaj pa odsvetujejo uporabo vode iz zasebnih vrtin in vodnjakov za prehrambne namene.