Evropsko unija sta zastopala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (na zaslonu) in predsednik Evropskega sveta Charles Michel (hrbet). EU se je dan pred vrhovm zavezal odločnejšemu zmanjšanju ogljičnih emisij. Foto: EPA
Evropsko unija sta zastopala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (na zaslonu) in predsednik Evropskega sveta Charles Michel (hrbet). EU se je dan pred vrhovm zavezal odločnejšemu zmanjšanju ogljičnih emisij. Foto: EPA

Pariški podnebni sporazum je pred petimi leti 196 držav sveta združil v zavezi, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature do konca tega stoletja omejile na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. A od tega cilja smo zelo oddaljeni, saj dozdajšnji trendi vodijo v zvišanje za več kot tri stopinje, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

Generalni sekretar Združenih narodov je v svojem govoru poudaril, da zaveze iz Pariza še zdaleč niso dovolj za dosego cilja. "Če ne bomo spremenili smeri, se bomo v tem stoletju spopadli s katastrofalnim povišanjem temperature za več kot tri stopinje," je dejal in dodal, da bo okrevanje po pandemiji covida-19 redka priložnost za ponovno načrtovanje prihodnje rasti.

Svetovne voditelje je pozval, naj v svojih državah razglasijo izredne podnebne razmere, dokler ne bo dosežena ogljična nevtralnost. Do zdaj je to po navedbah Guardiana storilo že 38 držav, med njimi tudi Avstrija.

Pariški podnebni sporazum v senci pandemije

Tudi britanski premier Boris Johnson se je v nagovoru dotaknil pandemije koronavirusne bolezni 19 in poudaril, da se travmatično leto končuje z upanjem po učinkovitih cepivih. "Moje sporočilo je, da lahko znanstveni napredek uporabimo za zaščito našega planeta in biosfere pred izzivom, ki je veliko hujši in bolj uničujoč od pandemije koronavirusne bolezni 19," je povedal.

Kot je poudaril, se britanska vlada na podnebne spremembe ni odzvala zato, ker bi bila država "ekoloških čudakov, ki jedo fižol", ampak ker znanstveni napredek omogoča ustvarjanje na milijone zelenih delovnih mest.

Honduras in Gvatemala z ambicioznim načrtom

Pahor: Podnebne spremembe so dejstvo, skepticizem je samo mnenje

Med državami, ki so predložile najambicioznejše načrte za uresničevanje zavez iz Pariza, sta sicer tudi Honduras in Gvatemala, ki sta ju prejšnji mesec prizadela dva uničujoča orkana, pa tudi Indija, ki se spopada z vse bolj nestanovitnim vremenom in precejšnjim onesnaženjem zraka.

Med udeleženci današnjega vrha ni predstavnikov večjih gospodarstev, kot so Avstralija, Brazilija in Južna Afrika. ZDA, ki veljajo za drugo največjo onesnaževalko na svetu, takoj za Kitajsko, so se pariškemu sporazumu odpovedale v mandatu predsednika Donalda Trumpa.

Biden obljublja usmeritev ZDA na podnebju prijazno pot

Novoizvoljeni predsednik Joe Biden sicer načrtuje takojšnjo ponovno sklenitev sporazuma, njegov cilj pa je ogljična nevtralnost do leta 2050.

"Nujnim in drznim ukrepom se še nismo niti približali. Ne smemo zapravljati časa," je danes sporočil Biden in ponovil obljubo, da bo voditelje največjih gospodarstev v stotih dneh po nastopu funkcije sklical na poseben podnebni vrh.

V skladu s pariškim sporazumom morajo države vsakih pet let predložiti obnovljene načrte za zmanjšanje emisij. V njih naj bi opisale prizadevanja za zmanjšanje emisij, dolgoročne strategije in finančne zaveze za podporo najranljivejšim. Rok za letošnja poročila se izteče 31. decembra.

Predsednik Francije, kjer so pred petimi leti podpisali sporazum, je eden izmed gostiteljev virtualnega vrha. Foto: Reuters
Predsednik Francije, kjer so pred petimi leti podpisali sporazum, je eden izmed gostiteljev virtualnega vrha. Foto: Reuters

Kitajska in EU se zavezujeta zmanjšanju ogljičnega onesnaženja

Ogljični nevtralnosti do leta 2050 se je zavezalo več kot 110 držav. Največja onesnaževalka Kitajska je septembra napovedala, da bo do leta 2060 dosegla neto nič emisij. Voditelji EU-ja so v petek predstavili cilj zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Velika Britanija naj bi po napovedih v istem obdobju emisije zmanjšala za 68 odstotkov. Premier Johnson je ob tem predstavil načrte za "zeleno industrijsko revolucijo", ki bi ustvarila 250.000 delovnih mest. Pred današnjim vrhom se je tudi zavezal, da bo britanska vlada prekinila neposredno podporo sektorju fosilnih goriv v tujini.

Med 80 svetovnimi voditelji ni predstavnikov Slovenije

Vrh podnebne ambicije skupaj pripravljajo Združeno kraljestvo, Francija in Združeni narodi. Nastopili so tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, čilski predsednik Sebastián Piñera, kitajski predsednik Ši Džinping ter italijanski premier Giuseppe Conte.

ZDA so tudi uradno odstopile od pariškega podnebnega dogovora

Skupno je svoj nagovor napovedalo kar 80 državnih voditeljev, med njimi pa ni slovenskih predstavnikov. Med podpisnicami pariškega sporazuma je sicer ostalo 195 držav, saj so ZDA iz njega izstopile.

Udeležence bodo nagovorili tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Okoljski program ZN-a, Svetovna banka in Svetovna meteorološka organizacija, predstavniki podjetij, kot sta Apple in International Airlines Group, ter nevladnega sektorja, denimo mladinski delegat Marshallovega otočja ter mladinska organizacija Green Africa.

Cilj dogodka je zastaviti pot do uspešne konference COP 26 prihodnje leto v Glasgowu, ki je bila letos zaradi pandemije covida-19 prestavljena za leto dni.

Guterres pozval k razglasitvi izrednih podnebnih razmer