V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti vzbudil pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in dolgoročnejša nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in biokemik Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.

"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, presegli smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus," je poudarila klimatologinja Kajfež Bogataj. Več kot očitno prestopamo varne meje, v katerih bi se tudi živi svet lahko prilagodil novemu podnebju, letošnje leto je samo nov dokaz za to, je spomnila.

Tudi Turk je pritrdil, da se podnebne spremembe nadaljujejo z nezmanjšano silo. "Do zdaj še nismo naredili popolnoma ničesar, da bi ustavili naraščanje ogljikovega dioksida." Sploh letos so bili po njegovem mnenju simptomatični veliki požari, od Avstralije, sibirske tundre, tropskih predelov v Južni Ameriki do zahoda Združenih držav, ki so še dodatno pripomogli k izpustu toplogrednih plinov, hkrati pa je zaradi njih velik davek utrpela biotska raznovrstnost. S tega vidika so bili še posebej katastrofalni januarski požari v Avstraliji, v katerih naj bi zgorela več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno množično uničenje, da bo imelo to vpliv na ves svet. Turk je ob tem spomnil, da "se trendi upadanja biotske raznovrstnosti nadaljujejo, in to kljub nekaterim dobrim praksam in poskusom. Je pa to posledica političnih razmer, v katerih smo, in popolne brezbrižnosti ključnih odločevalcev, ki bi morali s svojim zgledom in ukrepi delovati v korist temu, a delujejo prav nasprotno."

Pozitivne učinke pomladnega popolnega zaprtja na okolje smo izničili skoraj takoj

Kajfež Bogatajeva je potrdila, da so vpliv pomladnega zaprtja javnega življenja strokovnjaki dobro preučili. "Od sredine februarja do konca maja so se izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 18 odstotkov, pri čemer je zelo jasno, da sta k zmanjšanju največ prispevala okrnjen letalski promet in mobilnost nasploh. Nekaj odstotkov je dodala tudi industrija, ki pa ni toliko obstala, kot se je zdelo. Smo pa povečali izpuste doma, a tu je šlo za odstotek povečanja." A že prvega julija smo bili po njenih besedah na povsem starih praksah. "Bojim se, da nas ni kaj dosti izučilo. Koncentracija ogljikovega dioksida se še naprej nalaga." Smo pa s psihološkega vidika vendarle dokazali, da lahko preživimo brez določenih praks, ki so okoljsko obremenjujoče, opaža. "Naučili smo se, da ni tako velik šok, če ne letimo. Dalo se je preživeti. Morda se bo kaj ohranilo."

"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve," je bil ob tem neposreden Turk. "In to zato, ker se takoj vrnemo na staro, med epidemijo o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." Po njegovem mnenju je ključno, da kaj naredimo predvsem v lastni državi. "Okoljsko krizo moramo začeti reševati pri sebi, doma. In tega ne delamo, to je dejstvo."

Koronakriza tudi lekcija za spopadanje z okoljskimi izzivi

Pa nas je koronakriza naučila tudi kaj o tem, kako se kot človeštvo dejansko znamo spopadati s krizami? Kako bomo – iz izkušenj tega leta – v prihodnje kos okoljski krizi? Videti se je dalo, da se je hkrati s spoprijemanjem s problematiko okužb z novim koronavirusom in resnimi težavami v zdravstvu krepilo tudi zanikanje, koronakriza je dala zalet novim teorijam zarote in porastu dezinformacij. "Svet je kompleksen, za razumevanje določenih procesov moraš kar precej vedeti," pojasnjuje Kajfež Bogatajeva. "Razumevanje naravnih procesov je manjše, kot je bilo, nova okoliščina družabnih medijev pa je ob tem še dodatna slaba kombinacija." Trenutna situacija je po njenem mnenju sporočilo tudi za učitelje in komunikatorje. "Tu smo, svetovno gledano, precej pogrnili. Pred izzivom so antropologi in psihologi. Ugotovili smo, da sami sebe ne poznamo dovolj, in v kompleksnih položajih se da te odzive upravljati boljše, kot smo jih. Vprašanje je tudi, ali smo kot učitelji na vseh stopnjah naredili dovolj, da bi ljudem kompleksnost sveta predstavili boljše. S tem bi se ti s svetom znali spopadati bolje, kot so se."

Tudi po Turkovem mnenju se je v hipni krizi pokazala jasna potreba po družboslovnih in humanističnih kadrih. "Ljudje se bolj zavedamo, da je naravoslovje del naših življenj. A ni samo to. V javnost prihajajo tudi dezinformacije in hkrati s tem se povečuje tudi število tistih ljudi, ki so popolnoma prepričani, da gre za teorije zarote. Tukaj naravoslovci nimamo več odgovorov, tukaj pridemo na polje psihologije in množičnih fenomenov. To so teme družboslovcev, ki jih bodo morali oni razrešiti in se z njimi rokovati."

Zakaj je okoljska kriza resnejša grožnja od koronske krize?

Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj v času našega življenja, niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in sta ji kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostna", dodaja Tom Turk. To udobje pa je po njegovem mnenju le stvar prvega sveta. "Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj."

Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. Temperatura svetovnega morja je namreč letos dosegla novo rekordno vrednost. Narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najočitneje kaže na razmere v segretem ozračju. (Da si lažje predstavljamo: morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic. A tega ne bo zmoglo početi v nedogled.) "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka izbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Spremembe v oceanih so na prvi pogled skoraj nevidne, celo več: morja nase prevzemajo naraščajočo temperaturo planeta, zato imamo na površju občutek, kot da razmere niso tako skrb vzbujajoče. A to se bo nekje končalo. Na to opominja beljenje koral, ki sporočajo, da planet izgublja ravnotežje. Leta 2020 je tako Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje množično beljenje in umiranje koral v zadnjih petih letih.

Sinhronost vse bolj načeta, to pa vodi v nepovratne spremembe

Ob tem je Kajfež Bogatajeva poudarila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo prihodnjih 10 let."

Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nepomembno. Pomembno je ta hip, v prihodnjih desetih letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Treba bo vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eno ključnih vprašanj, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."

Okolje v 2020: Od segrevanja morja do taljenja ledu

Leto 2020 je eno od najbolj ekstremnih let, odkar ob pomoči satelitov opažamo spremembe na zemeljskem površju, še posebej zaradi rekordnih izgub ledu na območju arktičnega kroga. Sibirija se je vse od začetka leta spoprijemala s pošiljko ekstremne vročine, ki je v poletnih mesecih, zlasti junija in julija, dosegala nove rekordne vrednosti. Osemintrideset stopinj Celzija, ki so jih izmerili v sibirskem mestu Verhojansk, bi lahko bila nova najvišja temperatura, kar so jih kdaj izmerili v arktičnem krogu. Otoplilo se je tudi morje ob Arktiki, to pa je vodilo v dramatično izgubo v obsegu ledu, zlasti vzdolž Azije. Dr. Zack Labe, ki kot podoktorski raziskovalec deluje na univerzi v Koloradu, je povedal, da je led na območju Arktike zdesetkan: "Če govorimo o površju, pokritem z ledom, potem je izguba ledenih površin že 40-odstotna. Če pa govorimo o debelini ledu, kar je prav tako izjemno pomemben dejavnik, je led skoraj za polovico tanjši, kot je bil pred 40 leti." Tanjšanje ledenega pokrova po njegovih besedah vpliva tako na obstoj ekosistemov, nakazuje tudi na porajanje novih plovnih poti na Arktiki.

"Avgusta je ledolomilec ene izmed znanstvenih odprav, ki so ta hip v arktičnem krogu, dosegel severni pol, njihova poročila so zelo alarmantna. Ladja je Arktiko preplula zelo hitro, saj je zaradi tankega ledu brez težav prodirala tudi skozi bolj ledene predele, na poti proti severnemu tečaju so videli veliko odprte vode, v katerih so plavale samo zaplate ledu. Če bi odpotovali nekaj desetletij v preteklost, bi videli povsem drugačno sliko. To je bila regija, ki je imela enega najdebelejših ledenih pokrovov na svetu, takšen podvig bi bil za ledolomilce pred dvema desetletjema zelo velik izziv," je bil jasen Labe.

Ledeni pokrov nad Arktiko, kjer bi lahko bilo poletje že leta 2050 povsem brez ledu, se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Septembra se je led na Arktiki skrčil do drugega najnižjega obsega v zgodovini meritev v tem jesenskem mesecu. Vse podrobneje sledijo tudi taljenju Antarktike, raziskovalce skrbi ledenik Thwaites, velik kot Velika Britanija. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.

Na južnem polu, na Antarktiki, so letos izmerili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. Devetega februarja naj bi namerili 20,75 stopinje Celzija, so sporočili raziskovalci iz zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.

Ob požarih na več delih sveta, omenjenih na začetku prispevka, so v Atlantskem oceanu opazili tudi rekordno število orkanov, našteli so jih 30, 12 med njimi je huje udarilo ameriško obalo.

Kljub pojavu la niña, ki načeloma poskrbi za hladnejša leta, bo letošnje med tremi najtoplejšimi, odkar spremljamo svetovno temperaturo. Letošnje leto naj bi bilo tako 1,2 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem, poročajo iz Mednarodne meteorološke organizacije.

Težko pričakovani vrh COP26, ki bi ga morali organizirati letos, so zaradi epidemije prestavili v prihodnje leto. Kljub temu je več držav izkazalo večjo zavezanost doseganju ključnih podnebnih ciljev. Kitajska je napovedala ogljično nevtralnost do leta 2060, Japonska pa napoveduje, da naj bi do leta 2050 dosegla nične izpuste toplogrednih plinov. Tudi Evropska unija, ki se je zavezala, da bo postala ogljično nevtralna do leta 2050, si je zastavila nove velikopotezne cilje pri kratkoročnem zmanjšanju toplogrednih izpustov. Veliko upanja med okoljskimi znanstveniki vnaša tudi izvolitev Joeja Bidna za novega ameriškega predsednika, ki je ta konec tedna že predstavil ožjo ekipo za spopadanje s podnebnimi spremembami.

Na koncu še dodajmo, da je letos masa vsega, kar proizvedemo ljudje (tako imenovana antropogena masa), presegla celotno planetarno biomaso. Lahko bi rekli, da je padel še en mejnik dobe antropocena.