Na konferenci COP26 v Glasgowu pričakujejo 28.000 udeležencev. Na vrhu voditeljev ob samem začetku konference bo 1. in 2. novembra fizično navzočih okoli 140 voditeljev držav in vlad, tako pomembna zasedba bo prvič na kupu od izbruha svetovne pandemije covida-19.

Fizično v Glasgow ne bosta potovala kitajski in ruski predsednik Ši Džinping in Vladimir Putin, a se bosta predvidoma oba vrha udeležila virtualno. Evropsko komisijo bodo na Škotskem v začetnem delu konference predstavljali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in slovenski premier Janez Janša v imenu predsedujoče države Svetu EU-ja.

V drugem, ministrskem delu, pa bosta na čelu evropskih predstavnikov med drugim podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans ter slovenski okoljski minister Andrej Vizjak. Med konferenco bodo v Glasgow potovali še številni evropski komisarji in slovenski ministri. "Gre za udeležbo na najvišji ravni, ki kaže, da dajeta EU in Slovenija podnebnim spremembam in širšemu zelenemu prehodu najvišjo mogočo prioriteto," je v spletnem pogovoru v organizaciji Slovenske tiskovne agencije dejala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek.

Slovenija bo interno usklajevala in EU predstavljala navzven

Slovenija bo imela na konferenci dve glavni nalogi. Prva je interno usklajevanje stališč EU-ja. "Interne koordinacije bodo potekale večkrat dnevno, zagotovo bo šlo za intenziven proces," je dejala Tina Kobilšek. Druga naloga pa se nanaša na predstavljanje Unije navzven, skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Glavna slovenska podnebna pogajalka je ocenila, da je ključnega pomena v podnebnih pogajanjih diplomatska spretnost, Evropska unija pa naj bi vodila tudi z zgledom, saj so njeni cilji, in sicer zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 in podnebna nevtralnost do leta 2050, med najbolj ambicioznimi.

Glavne pogajalske točke bodo sicer povečanje ambicije na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter podnebnega financiranja. V tehničnem smislu bo ključno dokončanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma.

EU ni najpomembnejši globalni onesnaževalec

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je spomnila, da EU z okoli desetino globalnih izpustov danes ni najpomembnejši globalni onesnaževalec. A "pri podnebnih pogajanjih ne gre le za dimnike in izpušne cevi", je dejala, ampak za diplomatske spretnosti, kjer pa ima Evropa tradicijo, znanje in uspešne taktike, s katerimi lahko tudi velike onesnaževalke, kot so ZDA in Kitajska, prepriča o drugačnem ukrepanju.

Je pa težko imeti vodilen pogajalski položaj, če ne pometeš pred svojim pragom, je dodala klimatologinja. Pri tem je ocenila, da predlagani evropski program Pripravljeni na 55 ni slab, vključuje tudi številne pogumne napovedi, kot sta trgovanje z izpusti v sektorju stavb in prometa ter obdavčitev ogljika na mejah. "Evropa mora ta program sprejeti in ga ne razvodeneti," je pozvala.

Cilji EU-ja niso dovolj ambiciozni, slovenski načrti premalo konkretni

Da cilji EU-ja niso dovolj ambiciozni, pa je dejala Barbara Kvac iz nevladne organizacije Focus. Nevladniki kot skladen z znanostjo do leta 2030 ocenjujejo cilj zmanjševanja izpustov za 65 odstotkov. Glede na predlagane zakonodajne korake je ob tem mogoče, da ne bo doseženih niti 55 odstotkov.

Slovenska podnebna politika medtem sestoji zlasti iz "prevajanja evropskih odločitev na nacionalno raven", je ocenila Barbara Kvac. Slovenski načrti so premalo konkretni in ukrepanje odlagajo v prihodnost. V prometu naj bi denimo do leta 2030 izpusti še rasli, potem pa naj bi jih do leta 2050 zmanjšali skoraj na ničlo. "To so stvari, ki bodejo v oči," je dejala.

Ob tem v Sloveniji "sicer pišemo programe in strategije, zatakne pa se pri izvajanju", je dodala. Tako se denimo ne izvajajo številni ukrepi iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, zastala je strategija za prenehanje rabe premoga, ki bi jo morali sprejeti letos.

Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje (Arso) je spomnila, da Arso pripravlja ocene vpliva podnebnih sprememb na ozemlje Slovenije do konca stoletja. "Ugotovitve skušamo v največji mogoči meri obravnavati z vsemi deležniki – političnimi odločevalci, gospodarstvom, splošno javnostjo, izobraževalnim sistemom," je dejala. Pri posameznikih se krepi zavedanje o neizogibnih posledicah tudi ob vse pogostejših naravnih katastrofah. Na državni ravni pa je med sektorji premalo sinergij, premalo je "resničnih reakcij", je prepričana.

Slovenija ima kar nekaj strategij, ki pa so premalo konkretne. "Varovanje okolja bomo morali dati v središče vseh investicij, politik in ravnanja kot družba," je bila prepričana Andreja Sušnik.
Barbara Kvac je spomnila še, da so države, tudi Slovenija, ne glede na uspeh ali neuspeh COP26 pogodbenice pariškega sporazuma in imajo zaveze, ki jih morajo začeti izvajati.