Politika trajnostne mobilnosti je prilagojena vsaki državi EU-ja posebej, saj se koncepti trajnostne mobilnosti razlikujejo, različne pa so tudi reforme na poti k doseganju skupnega cilja, ki je razogljičenje prometa.

Evropski zeleni dogovor, doseganje podnebne nevtralnosti, uveljavitev zakonodajnega svežnja "Pripravljeni na 55"; cilji na ravni EU-ja so znani in jasno začrtani, ključno pri njihovem uresničenju pa je čimprejšnje razogljičenje prometa, kar še posebej velja za vašo državo, je za Radio Slovenija povedal glavni pogajalec za Slovenijo pri Evropski komisiji Luc Thonoliat.

"Za vas je značilen zelo visok odstotek uporabe osebnih avtomobilov v prometu, s čimer se odvisnost od fosilnih goriv ne zmanjšuje, medtem pa vaš javni prevoz ostaja premalo izkoriščen," je opozoril.

Problematiko dodatno poglabljata nenehna gradnja cest na eni in nekonkurenčnost železnic na drugi strani, poudarja Darko Trajanov z infrastrukturnega ministrstva. Prvi korak k izboljšanju stanja je bila, kot pravi, vzpostavitev družbe v državni lasti, ki bo sistemsko bedela nad upravljanjem avtobusnega in železniškega prometa.

"Pripravljena je vizija razvoja železnic do leta 2050 in onstran 2050, ker bo treba v Sloveniji zagnati javno razpravo, ali želimo zmogljivejše železniško omrežje, kot smo naredili avtocestno omrežje popolnoma na novo, takšen razmislek je potreben glede železnic," je pojasnil Trajanov.

Trajnostna prometna politika pa mora upoštevati tudi dejstvo, da smo starajoča družba in da bomo v prihodnje potrebovali drugačno storitev mobilnosti kot danes, pa je poudarila Špela Berlot Veselko iz društva Cipra Slovenija.

"Ne moremo prebivalcem ponuditi samo konkurenčne alternative železnice, javnega potniškega prometa, kolesarjenje …, hkrati moramo tudi omejiti privlačnost uporabe osebnega avtomobila," je dejala.

Rešitve je treba iskati tudi na lokalni ravni, trenutno je namreč sredstev za obravnavo težav na terenu, kot so jutranje in popoldanske prometne konice, premalo, dodajajo v Združenju mestnih občin.