Hlev, ki si ga lastnik po njegovih besedah brez denarne pomoči ne bi mogel privoščiti. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Hlev, ki si ga lastnik po njegovih besedah brez denarne pomoči ne bi mogel privoščiti. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Do pomoči ob prevzemu kmetije so upravičeni mladi med 18. in 40. letom starosti, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Pogoj za izplačilo pavšalne podpore, ki znaša 45.000 evrov za zaposlene na kmetiji in 18.600 za tiste, ki kmetujejo ob službi, je izpolnjevanje predpisanih obveznosti in izpolnitev vseh razvojnih ciljev iz poslovnega načrta, ki ga mora mladi kmet priložiti vlogi na javni razpis. Zadnji rok oddaje vloge je 15. junij. S tem denarjem mladi posodabljajo kmetije.

"V mojem primeru si takega hleva zagotovo ne bi mogel privoščiti brez tega denarja – teh razpisov. Jaz pravim, da kdor se ima namen ukvarjati s kmetijstvom, s čimer koli že, ne le govedorejo, so ti razpisi dobrodošli," je dejal mladi kmet Matjaž Tehovnik.

Tehovnik je skrbno načrtoval naložbo, hlev je prilagodil velikosti kmetije. Ta znaša 20 hektarjev, ukvarja se le s prirejo mleka. Robot za molžo je zanj ključna pridobitev.

"Jaz drugače krav ne bi več molzel, na drugačen način. Je nekoliko dražje. Jaz sicer te kalkulacije nisem nikoli delal, ampak molža naj bi bila za dober en cent na liter dražja zaradi samega vzdrževanja robota," je izjavil Tehovnik.

V zadnjih 15 letih je s podporo za mlade kmete slovenske kmetije prevzelo nekaj več kot štiri tisoč mladih. Skupaj so prejeli dobrih 108 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Denarno pomoč najpogosteje vlagajo v nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije, nove ali rabljene kmetijske mehanizacije in povečanje obsega proizvodnih zmogljivosti.