Sklad upravlja 60 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji, kar je devet odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v državi, ki jih oddaja v zakup fizičnim osebam in kmetijskim podjetjem. Nedokončanih nalog, ki jih je dobil ob ustanovitvi pred 27 leti in jih je treba urejati na ravni države, je še veliko.

Med drugim je od milijona parcel še vedno ostalo 150 tisoč takšnih, za katere še ugotavljajo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prenos na Republiko Slovenijo. Nerešena so tudi pereča vprašanja solastnine na okoli 20 odstotkih zemljišč, pravi direktorica sklada Irena Majcen. Ta tudi dvomi o kadrovskih kapacitetah občin za reševanje teh nalog. "Prednost sklada je, da se za vse kmetovalce oz. vso kmetijstvo v državi rešujejo zadeve na enoten način," dodaja.

"Sklad mora biti izvezet iz političnih igric"

Že dalj časa se namreč pojavlja tudi razmišljanje o ukinitvi sklada in prodaji državnih zemljišč kmetijskim gospodarstvom ali prenosu teh na občine. To bi zagotovo razveselilo številne župane, ki razvoj občin vidijo v pozidavi kmetijskih zemljišč. Da mora biti institucija centralizirana, izvzeta iz političnih igric, pa meni profesor Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, vendar pa jo je treba posodobiti.

"Ozadje mora biti izključno strokovno ozadje, za upravljanje velikega premoženja gre in skozi to se lahko spodbudi tudi prestrukturiranje slovenskega agroživilstva in kmetijstva," poudarja.

Kakšne bodo nove vloge sklada?

Kmetijsko ministrstvo skladu v predlogu zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je trenutno v javni razpravi, daje nove naloge. "V tem delu nalagamo skladu možnost za aktivno vlogo pri reševanju razdružitve solastnine v komasacijskih postopkih ali kot agrarno operacijo. Drugo pomembno nalogo, ki jo dajemo, pa je tudi možnost razgraditve državnih namakalnih sistemov," je razložil kmetijski minister Jože Podgoršek.

Za ukinitev sklada torej še ni čas. Koalicija mu namreč namenja dejavnejšo vlogo pri izvajanju agromelioracij, komasacij, vzdrževanju hidromelioracijskih in namakalnih sistemov. V prihodnje pa naj bi okrepili tudi njegovo vlogo v prometu s kmetijskimi zemljišči.