Toča v občini Lovrenc pri Pohorju julija letos. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Toča v občini Lovrenc pri Pohorju julija letos. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Sorodna novica Pozeba okrnila oskrbo z domačim sadjem – slaba tudi letina jabolk in hrušk

Boštjan Kozole z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju je na sadjarskem posvetu, ki ga je omenjena zbornica pripravila v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, povedal, da je stanje v slovenskem sadjarstvu resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne.

Letina jabolk bo zaradi pozebe porazna, dodaten izpad bo ob obiranju zaradi posledic pozebe, je dejal. Škoda na hruškah bo več kot 90-odstotna, ostalega sadja pa skoraj ni bilo, razen jagod, za katerimi je ena boljših sezon.

"Stanje na terenu je po zadnjem neurju res žalostno. Zato je za sadjarje še posebej pomembno, da so ustrezno obravnavani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027," so v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju povzeli Kozoletove besede.

Sorodna novica Prvi ogledi škode kmete spravljajo v obup, nevarnosti pozebe še ni konec

V zbornici pričakujejo, da bo sektor sadjarstva deležen ustreznih intervencij, da bo vključen v proizvodno vezane podpore ter da bodo podpore za sadje in zelenjavo namenjene vsem upravičencem, ne le skupinam in organizacijam proizvajalcev.

Potrebujemo investicije v prilagoditve sadjarstva podnebnim spremembam, zlasti protitočne mreže, namakalne in oroševalne sisteme. Vlagati bo treba v nove tehnologije in znanja. Še posebej pri hladilnicah bo treba v zelo kratkem času poskrbeti za obnovo in nadgradnjo, so prepričani v zbornici.

Podgoršek. Foto: Televizija Slovenija
Podgoršek. Foto: Televizija Slovenija

Minister: V načrtu številne intervencije

Kmetijski minister Jože Podgoršek je zagotovil, da se v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike načrtujejo številne intervencije, s katerimi bodo pomagali sadjarjem. Med pomembnejšimi intervencijami je izpostavil naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in bolj okolju prijaznemu kmetovanju, pa tudi v integrirano pridelavo, promocijo, zavarovanje letine in proizvodnje ter druge intervencije.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič pa je povedal, da imamo v Sloveniji 4400 hektarjev površin posajenih s sadnim drevjem in se z leti povečujejo, od tega jih je 57 odstotkov pokritih z zaščito. V letu 2020 smo v Sloveniji pridelali 83.000 ton različnega sadja, od tega 66.000 ton jabolk.