Fotografija je nastala leta 2016. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Fotografija je nastala leta 2016. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Trenutno smo že v drugem vročinskem valu letos, pogost veter in pomanjkanje padavin pa že od druge polovice junija stopnjujeta izsušenost površinskega sloja tal in s tem vplivata na vodno bilanco kmetijskih rastlin. Izhlapevanje je povečano, lokalne padavine, ki nastajajo, pa zelo hitro izhlapijo, je vremenske razmere za Slovensko tiskovno agencijo opisala agrometeorologinja na agenciji za okolje (Arso) Andreja Sušnik.

Sorodna novica Nov vročinski val, pozorni bodite na znake toplotne izčrpanosti

Rastline so tako v velikem vročinskem in sušnem stresu. Poleg tega to ni prvi, z vremenom povezan stres letos, spomladi so se namreč kmetijski pridelovalci v večjem delu Slovenije spopadali s pozebo, nato pa je maja sledilo hladno in mokro vreme, rastline so slabo klile.

KGZS opozarja

Neugodne vremenske razmere so prisotne v večjem delu Slovenije, slabše pa so na plitvih, prodnatih tleh. Posledice suše se marsikje že kažejo v obliki širokih in globokih razpok v tleh.
Zaradi previsokih temperatur v juniju so se pri pridelavi plodovk v rastlinjakih spopadali z velikim izbruhom talnih gliv, pri visokih temperaturah se ne tvori dovolj cvetnega prahu, več je škodljivcev, nastajajo tudi opekline zaradi sonca, so težave v kmetijski pridelavi za STA nanizali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Foto: BoBo
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Foto: BoBo

Zaradi suše so prizadete predvsem nenamakane površine z vrtninami, poljščinami in sadovnjaki, močno prizadeto je travinje, precej manj vinogradi, ugotavljajo na zbornici. Pri poljščinah največ škode pričakujejo na posevkih koruze, oljnih buč, krompirja in soje, manj znakov škode kažejo posevki sončnic.
Je pa lepo vreme brez padavin ugodno za žetev, ki že poteka. Ječmen je v glavnem požet in v večini ni večjih škod zaradi suše razen v Pomurju, kjer je pri ječmenu izpad pridelka zaradi suše in vročine do 20-odstoten.

Sušnikova je posebej izpostavila koruzo, ki je bila zaradi slabega vremena spomladi pozneje posejana, sledila sta moča in hlad, pozneje vročina. Koruza je trenutno v primerjavi s prejšnjimi leti nizka, ponekod se tudi že suši. Na KGZS-ju ocenjujejo, da bo pri močno prizadetih posevkih koruze pridelek zmanjšan več kot 50-odstotno.

Sorodna novica Težave pridelovalcev zelenjave zaradi izsušenega zajetja Vogršček

Krompir je zaradi pomanjkanja vode v fazi polnjenja gomoljev močno prizadet, v rasti je zastala soja, oljne in navadne buče so velik porabnik vode in tam, kjer je manj humusa v tleh, so rastline zelo prizadete od suše.
Močan je vpliv vremena letos na travinje. Prva košnja je bila motena zaradi slabega vremena, zdaj primerno rast ovira vročina, marsikje so travniki ožgani. Na KGZS-ju ocenjujejo, da bo letos najmanj en odkos manj, poleg tega je pospravljena krma slabe kakovosti.

Vinogradi še niso tako prizadeti

Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle
Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle

Pri vinogradih suša slabo vpliva na mlade nasade s plitvimi koreninami, medtem ko na starejše manj. Sadovnjake je najprej spomladi prizadela pozeba, plodovi, ki so ostali, pa marsikje zaradi vročinskega šoka v zadnjih tednih odpadajo, opozarjajo na zbornici.

Primerjava agrometeoroloških podatkov za letošnji junij in julij s preteklimi leti že kaže podobnost s sušnimi leti 2003, 2006 in 2013, je dejala Sušnikova, ki meni, da je v spopadanju z vremenskimi spremembami potencial za kmetijstvo v raznolikosti zasaditev in v novih, proti vremenskim stresom odpornih sortah.

Prav tako je oz. bo treba prilagoditi način kmetovanja z uvedbo tehnoloških ukrepov, kot so zagotavljanje veliko organske snovi v tleh in zastirke, namakanje, oroševanje, protitočne mreže, senčenje in drugi, je še nanizala agrometeorologinja.