Evropska smučišča se borijo s pomanjkanjem snega. Na fotografiji je črnogorsko smučišče Durmitor. Foto: Reuters
Evropska smučišča se borijo s pomanjkanjem snega. Na fotografiji je črnogorsko smučišče Durmitor. Foto: Reuters

"Naša civilizacija se nikoli doslej ni spopadla s takšnim podnebjem," je dejal direktor službe Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Carlo Buontempo. V prvi polovici februarja je svet prvič izmeril štiri zaporedne dni, ko je temperatura za dve stopinji Celzija presegla predindustrijske ravni. To je še posebej izjemno, ker so tak dnevni ekstrem znanstveniki sploh prvič izmerili pred nekaj meseci.

Služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) pa je potrdila, da je bil februar na globalni ravni za 1,77 stopinje Celzija toplejši od ocen za predindustrijsko obdobje med letoma 1850 in 1900. S tem se nadaljuje več kot leto dni trajajoč niz mesecev, ki za najmanj 1,5 stopinje presegajo predindustrijske ravni, kar je meja, ki so si jo leta 2015 zadale države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma.

Zaradi vpliva El Niña je Peru februarja doživel pravi vročinski val. Foto: Reuters
Zaradi vpliva El Niña je Peru februarja doživel pravi vročinski val. Foto: Reuters

V Evropi druga najtoplejša zima od začetka meritev

Hkrati je bil letošnji februar deveti zaporedni mesec z rekordno temperaturo. Za Evropo je to druga najtoplejša zima od začetka meritev, saj so bile povprečne februarske temperature za 3,3 stopinje Celzija nad povprečjem iz obdobja 1991–2020. Še posebej toplo je bilo v osrednji in vzhodni Evropi, poročilo Copernicusa povzema Guardian.

Poleg tega so izmerili tudi najvišjo temperaturo na površju morske vode. Če ne upoštevamo polarnih območij, je bila povprečna temperatura morja na površju 21,06 stopinje Celzija. Prejšnji rekord, 20,98 stopinje, je bil izmerjen avgusta lani.

Poleg globalnega segrevanja kot posledice človekovih aktivnosti k rekordnim temperaturam letos prispeva tudi vremenski pojav El Niño. Buontempo ocenjuje, da bo ta pojav, ki privede do otoplitve površja Južnega Pacifika, minil do začetka poletja na severni hemisferi. Zaradi tega je možno, da se bo trenutni niz rekordov prekinil, leto 2024 pa morda ne bo najtoplejše od začetka meritev.