Glede na podatke Službe EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je prejšnji mesec podrl temperaturni rekord izpred štirih let in bil z veliko razliko najtoplejši oktober. "Rekord je padel za 0,4 stopinje Celzija, kar je velika razlika," je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess, ki je oktobrsko temperaturno anomalijo opisala kot "zelo ekstremno".

Rekordna vročina je posledica izpustov toplogrednih plinov zaradi človekove dejavnosti, ki se jim je letos pridružil še vremenski pojav El Nino, zaradi katerega se segreje površinska voda v vzhodnem Tihem oceanu, kar vpliva na vreme po vsem svetu.

Na globalni ravni je bila povprečna prizemna temperatura zraka oktobra za 1,7 stopinje Celzija toplejša od istega meseca med letoma 1850–1900, ki ga Copernicus opredeljuje kot predindustrijsko obdobje.

Rekordno topel oktober pomeni, da bo leto 2023 zdaj "skoraj zagotovo" najtoplejše leto v zgodovini, so zapisali v izjavi C3S-ja. Prejšnji rekord je bil leta 2016, ko smo bili tudi priča pojavu El Nina.

Nabor podatkov Copernicusa sega v leto 1940. "Ko naše podatke združimo z IPCC, lahko rečemo, da je to najtoplejše leto v zadnjih 125.000 letih," je dejala Burgess.

Dolgoročni podatki Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) črpajo iz virov, kot so ledena jedra, drevesne letnice in nahajališča koral.

Pred oktobrom rekord septembra

Edini primer, ko je bil pred oktobrom tako močno presežen temperaturni rekord, je bil september 2023.

"September nas je res, res presenetil. Tako da je po prejšnjem mesecu težko ugotoviti, ali smo v novem podnebnem stanju. Zdaj pa prihajajo podatki, ki me presenetijo manj kot pred mesecem dni," je dejala Burgess.

Podnebni raziskovalec z univerze v Pensilvaniji Michael Mann je pojasnil, da je bila večina let z El Ninem do zdaj rekordnih, ker saj njegova toplota dodatno prispeva k porastu segrevanja, ki ga povzroči človek.

Zaradi podnebnih sprememb so po svetu priča vse večjim in pogostejšim vremenskim ekstremom, med katerimi so bile letos poplave, ki so ubile na tisoče ljudi v Libiji, hudi vročinski valovi v Južni Ameriki in najhujšo sezono gozdnih požarov v Kanadi.

"Ne smemo dovoliti, da uničujoče poplave, gozdni požari, neurja in vročinski valovi, ki smo jih videli letos, postanejo nova normalnost," je dejal podnebni znanstvenik z Univerze v Leedsu Piers Forster, ki je prepričan, da lahko s hitrim zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov v naslednjem desetletju prepolovimo stopnjo segrevanja.

Čeprav si države postavljajo vse bolj ambiciozne cilje za postopno zmanjševanje izpustov, se to doslej še ni zgodilo, saj so svetovne emisije ogljikovega dioksida leta 2022 dosegle rekordno raven.