Naročilo, 19. julija objavljeno tudi v uradnem listu EU-ja, se je nanašalo na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije. Ocenjena skupna vrednost naročila brez DDV-ja znaša 12,4 milijona evrov, in sicer prvega sklopa 4,2 milijona evrov in drugega sklopa 8,2 milijona evrov.

Rok za oddajo ponudb se je iztekel danes. Na javno naročilo je prispela ena ponudba za drugi sklop, torej za nakup do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije za eno leto z možnostjo podaljšanja še za eno leto.

Na zavodu za blagovne rezerve napovedujejo, da bodo prejeto ponudbo zdaj pregledali in v predpisanih rokih sprejeli odločitev o oddaji naročila.

Trenutno ne kaže, da bi bilo potrebno sproščanje državnih blagovnih rezerv

Obenem zagotavljajo, da trenutne zaloge pšenice v skladiščih zavoda zadoščajo večmesečni preskrbi Slovenije, če bi zaradi izrednih okoliščin morali začeti sproščati državne blagovne rezerve. Pri tem na zavodu za blagovne rezerve ugotavljajo, da "trenutna situacija na trgih nič ne kaže na to, da bi v Sloveniji bilo to potrebno". Zato je po navedbah zavoda Slovenija dobro preskrbljena s potrebnimi zalogami pšenice in ni niti najmanjših razlogov za zaskrbljenost.

Vlada je sicer najprej v sklopu ukrepov kot odgovor na prehransko draginjo in težave kmetov zaradi visokih cen energije in surovin skladno z željami kmetijskega sektorja napovedala, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Do ukrepa so bili kritični predelovalci pšenice, nezadovoljni pa so bili na koncu tudi kmetje, saj mora država pri javnih naročilih slediti načelu cenovno najugodnejše ponudbe. Očitno so vmes tako svojo pšenico prodali bolje drugim kupcem.

Na vladi so sicer v nadaljevanju ukrep odkupa pšenice označili predvsem kot ukrep za zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnjih mesecih zaradi visokih cen hrane in tržne negotovosti. Ob tem so poudarili, da nikogar ne silijo v prodajo pšenice državi.

Medtem so se svetovne cene hrane, tudi žit, močno znižale. K temu je pripomogla tudi sprostitev ladijskega izvoza žit iz Ukrajine, ki je sledila sporazumu med Rusijo, Ukrajino in Turčijo. Ukrajina je namreč ena največjih svetovnih izvoznic žita, ta ključna prehranska surovina pa zaradi ruske zapore ukrajinskih pristanišč mesece ni prišla do kupcev.

Dogajanje je ob obisku v Pomurju komentiral tudi premier Robert Golob. "Baje, da je bilo prijav manj, kot smo pričakovali. To ima spet dobro in slabo lastnost. Očitno naši kmetje niso imeli težav s prodajo, s čimer ni nič narobe. So pač prodali boljšemu ponudniku," je dejal v izjavi za javnost. Če državi vseh količin ne bo uspelo dobiti na tem razpisu, ga bodo po Golobovih napovedih poskušali ponoviti.

"Dobra novica je, da se je v tem času odprlo glavno izvozno pristanišče Odesa, verjamem, da primanjkljaj pšenice čez zimo ne bo tako velik, kot se je morda še pred mesecem dni zdelo," je še povedal.