Samic risa na Gorenjskem zelo verjetno trenutno ni. Samice je sicer težje ujeti, zato so tudi vsi štirje risi, ki so bili doslej v okviru projekta Life Lynx doseljeni v Slovenijo, samci. Foto: Miha Krofel
Samic risa na Gorenjskem zelo verjetno trenutno ni. Samice je sicer težje ujeti, zato so tudi vsi štirje risi, ki so bili doslej v okviru projekta Life Lynx doseljeni v Slovenijo, samci. Foto: Miha Krofel

Risi so v slovenskih gozdovih izumrli na prelomu 20. stoletja, leta 1973 pa so lovci in gozdarji poskrbeli za njegovo ponovno naselitev. V 90. letih se je število risov predvsem zaradi parjenja v sorodstvu znova začelo zmanjševati. Na Gorenjskem so danes risi zelo redki. V Triglavskem narodnem parku (TNP) je bil ris v zadnjih desetih letih le sporadično opažen, je pojasnil Miha Marolt iz javnega zavoda TNP.

Na Jelovici se ris še vedno zadržuje ali pa je bil do pred kratkim, pred nekaj leti so našli enega povoženega v soteski pred Bohinjem. V spodnjih bohinjskih gorah in na Jelovici je tako ris vsaj občasno prisoten, želja pa je, da se njegova populacija obnovi, zato bodo v okviru mednarodnega projekta Life Lynx na Gorenjsko iz Romunije ali Slovaške letos doselili pet risov.

Kdaj bodo risi prišli, še ni jasno. "Optimistično gledano, prvega risa pričakujemo aprila ali maja. Vse je odvisno od ulova, transporta in karantene, postopke pa malo otežuje tudi pandemija," je povedal Marolt. Ob tem je dodal, da bodo rise morda čakali nekoliko dlje časa, saj si za obnovo populacije želijo najmanj dve samici, ki jih na Gorenjskem zelo verjetno trenutno ni. Samice pa je težje ujeti, zato so tudi vsi štirje risi, ki so bili doslej v okviru projekta Life Lynx doseljeni v Slovenijo, samci.

S Snežnika se je na Gorenjsko preselil ris Maks

Na Gorenjskem načrtujejo doselitev petih risov. Trenutno se na Gorenjskem zadržuje tudi ris Maks, ki so ga na Snežnik iz Slovaške pripeljali lansko poletje. V iskanju primernega območja za vzpostavitev teritorija je že pred novim letom prišel na Gorenjsko. Najprej se je gibal na Jelovici, potem na Pokljuki in Mežakli ter se nekaj časa zadrževal v Karavankah, potem zašel na območje Krnice, pred kratkim pa se je začel po isti poti vračati.

Maks je v neposredni bližini šel tudi mimo obeh prilagoditvenih obor, ki so jih za prihod novih risov vzpostavili na Jelovici in Pokljuki. Obe obori sta še prazni, ko bodo ujete rise pripeljali iz Karpatov, pa jih bodo vanje naselili za približno tri tedne, preden jih bodo spustili v naravo. S telemetričnimi ovratnicami bodo lahko sledili njihovemu gibanju, če bi se kateremu risu kaj zgodilo, pa ga bodo nadomestili z novim.

Večina lokalnega prebivalstva naklonjena doselitvi

Naselitev risa na Gorenjskem je pomembna predvsem za to, ker je to območje vmesna točka med fragmenti risje populacije. "Mi smo v bistvu most, ki bo omogočil, da se bodo populacije povezale med sabo in bo tako ris imel več možnosti za obstoj, saj so te majhne, zaprte populacije gensko že tako šibke, da so obsojene na dolgoročni propad," je pojasnil Marolt.

"S povezanostjo in sodelovanjem se bomo vsi skupaj marsikaj naučili, naravi pa bomo povrnili življenje, ki je v preteklosti izginilo," je poudaril Peter Benedik iz Lovske družine Nomenj - Gorjuše. Foto: Miha Krofel / LIFE Lynx

Doselitve ne morejo biti uspešne brez sodelovanja z lokalnimi prebivalci, zato so v okviru projekta Life Lynx ustanovili dve lokalni posvetovalni skupini za območje Gorenjske in severne Primorske. Na ustanovnem srečanju konec januarja je sodelovalo 44 udeležencev, med njimi lokalni prebivalci, župani in predstavniki občinskih uprav, rejcev, lovcev, različnih društev, območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije ter območnega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Večina je naklonjena doselitvi risov, nekatere bojazni pa se pojavljajo zlasti pri rejcih drobnice, ki se zadnji dve leti spoprijemajo s pogostejšimi napadi volkov. Kot je zagotovil Marolt, ris izjemno redko povzroča kakršno koli škodo na domačih živalih, človeku pa je povsem nenevaren, saj je zelo plaha žival, ki se umika na neobljudena območja. "Ris pleni divjad, ki je njegova osnovna hrana in morda majhen delež lovcev zato sprejema doselitev risov negativno," je povedal Marolt.

Vendar večina lovcev s tem nima težav, Lovska zveza Slovenije je celo vključena v projekt. Kot pravi njen predsednik Lado Bradač, mnoge lovske družine pomembno prispevajo pri spremljanju risa in skrbijo za doseljene osebke.