Semena toploljubnih listavcev, ki so primerna za setev na Krasu, so nabrali gozdarji na organiziranih akcijah nabiranja semen, pri tem pa so se jim pridružila tudi nekatera podjetja s svojimi zaposlenimi. Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Semena toploljubnih listavcev, ki so primerna za setev na Krasu, so nabrali gozdarji na organiziranih akcijah nabiranja semen, pri tem pa so se jim pridružila tudi nekatera podjetja s svojimi zaposlenimi. Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Akcija je na območju pogorelega gozda nad Mirnom potekala kljub deževnemu vremenu, saj je treba nabrana semena čim prej posejati. Po navodilih strokovnjakov z zavoda za gozdove se je približno 150 prostovoljcev razdelilo v skupine ter v vrstah sejalo in zakopavalo semena. Tako jim je uspelo posejati seme na približno 12 hektarjih uničenega gozda na območju Mirenskih borov. Seme so predhodno zaščitili z naravnim preparatom, da bi vzklilo v čim večji meri, in ne končalo kot hrana različnim živalim.

Sorodna novica Na Cerju na Krasu drevesa sadilo okoli 800 prostovoljcev

Kot je dejal vodja sežanske območne enote zavoda za gozdove Boštjan Košiček, želijo s setvijo semen primernih drevesnih vrst prehiteti razrast ruja, robide, srobotov in drugih vrst in pospešiti razvoj gozda. "Veliko nevarnost predstavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki v našem okolju še nimajo naravnih sovražnikov in drugih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo čezmerno razrast. V bližini se množično pojavlja veliki pajesen, ki je sposoben naseliti celotno po požaru prizadeto površino. Z vnosom avtohtonih vrst se ta možnost precej zmanjša," je pojasnil.

Prvi koraki sanacije poškodovanih gozdov so se torej začeli že letos, večina v načrtu sanacije opredeljenih del pa bo izvedenih v letih 2023 in 2024. Glede na načrt sanacije pogorelega Krasa, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo do konca leta v javno razpravo, so stroški sanacije ocenjeni na več kot 24 milijonov evrov.