"Za odstranjevanje blata iz čistilnih naprav so ponudniki teh storitev pridobili manjše dodatne kapacitete v tujini. Tako trenutno izvoz blata v tujino poteka tekoče," je povedal direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.

V zbornici kljub temu poudarjajo, da sistem odstranjevanja blata, ki temelji na kapacitetah v tujini, ni stabilen. Kadar koli lahko namreč pride do neljubih situacij, ko posamezni upravljavci čistilnih naprav ne bodo imeli prevzemnika oz. odstranjevalca tega blata.

"Skrb vzbujajoča je tudi trenutna cena odstranjevanja blata, ki v nekaterih primerih presega 220 evrov na tono," je poudaril Zupanc. Pred dobrim letom dni je bila cena odstranjevanja blata pod 70 evri za tono.

Zato so nekatere občine že zvišale cene izvajanja gospodarske javne službe čiščenja odpadnih voda, zadnji takšen primer je bil Maribor, v zbornici komunalnega gospodarstva pa jih v prihodnje pričakujejo še več.

Večina izvoza je bila na Madžarsko

Težave s komunalnim blatom so se začele lani, ko je Madžarska zaprla svoje meje za njegov uvoz. Slovenija je namreč večino blata izvažala v vzhodno sosedo – in to po zelo nizkih cenah, zato ustreznih lastnih kapacitet za ravnanje z blatom ni razvila. Sežigalnice v tujini so visoko zapolnjene, razmere pa so se še zaostrile v času, ko so bile meje zaprte zaradi globalne pandemije novega koronavirusa.

V zbornici komunalnega gospodarstva so sredi marca predlagali, da bi z intervencijskim ukrepom država dovolila začasno odlaganje blata na obstoječih odlagališčih nenevarnih odpadkov. Okoljski minister Andrej Vizjak jih pri tem ni uslišal. Sam sicer rešitev za problem komunalnega blata srednjeročno vidi v postavitvi kapacitet za njegovo sušenje.