Grenlandija je zadnjih 72 let središče preučevanj ledenih pokrovov, ki predstavljajo največji zalogovnik sladke vode na Zemlji. Foto: AP
Grenlandija je zadnjih 72 let središče preučevanj ledenih pokrovov, ki predstavljajo največji zalogovnik sladke vode na Zemlji. Foto: AP

Močnega tajanja, ki ga zaznavajo v zadnjem letu na Grenlandiji in je v primerjavi z vsemi dozdajšnjimi meritvami od leta 1948 dalje rekordno hitro, ne pripisujejo zgolj toplejšim temperaturam, temveč tudi spremenjenemu vzorcu kroženja zračnih mas v atmosferi, ki se spreminjajo zaradi podnebnih sprememb. Študija opozarja na dozdajšnje podcenjevanje tega dejavnika glede tajanja ledu na zemeljskih polih.

Med lanskim rekordno toplim poletjem na Grenlandiji so ocenjevali, da se bo v letu 2019 stajalo za 440 milijard ton vode, a zdaj so izračuni pokazali, da se je stajalo skoraj še za 50 odstkotkov več ledu. Foto: AP
Med lanskim rekordno toplim poletjem na Grenlandiji so ocenjevali, da se bo v letu 2019 stajalo za 440 milijard ton vode, a zdaj so izračuni pokazali, da se je stajalo skoraj še za 50 odstkotkov več ledu. Foto: AP

"Kar počnemo Grenlandiji, ima velikanske posledice drugje na svetu," svari profesor Marco Tedesco, vodja raziskave, v okviru zemeljskega observatorija Lamont-Doherty, ki je del univerze Columbia, najstarejše visokošolske ustanove v New Yorku. Univerza Columbia je študijo izvedla v partnerstvu z drugo slovito univerzo iz Liegea v Belgiji.

Dvig morij za 1,5 milimetra
Površinsko maso ledu na Grenlandiji so znanstveniki začeli sistematično meriti leta 1948. Po ugotovitvah študije je ledeni pokrov v zadnjem letu izgubil 600 milijard ton vode, kar je količina, ki prispeva h globalnemu dvigu morske gladine za 1,5 milimetra. Ledeni pokrov na Grenlandiji pokriva 80 odstotkov največjega otoka na Zemlji in je druga največja sladkovodna zaloga na kopnem. Če bi se obstoječi led v celoti stajal, bi se po znanstveni oceni gladina svetovnih morij dvignila kar za sedem metrov.

Zračni posnetek agencije AP iz 1. avgusta 2019, ko so na zahodu Grenlandije na vrhuncu poletja ujeli kopico rek, ki jih je napajala voda iz tajajočega ledenega pokrova, ki pokriva štiri petine otoka. Foto: AP
Zračni posnetek agencije AP iz 1. avgusta 2019, ko so na zahodu Grenlandije na vrhuncu poletja ujeli kopico rek, ki jih je napajala voda iz tajajočega ledenega pokrova, ki pokriva štiri petine otoka. Foto: AP

Spregledan vpliv zračnih mas
Tajanje ledu na Grenlandiji v zadnjih desetletjih prispeva od 20 do 25 odstotkov k dvigovanju svetovnih ravnih morij, povzema Tedesco in napoveduje: "Če bodo ogljikove emisije še naprej naraščale, bi se ta delež do leta 2100 povečal na 40 odstotkov." Italijanski strokovnjak sicer dodaja, da je pri tej oceni še občutna negotovosti, kako se bo odvijal razvoj tajanja ledu na Antarktiki, ki na južnem tečaju premore še nekajkrat večji ledeni pokrov kot Grenlandija.

Študija izpostavlja zanemarjenje vpliva spremenjenih vzorcev kroženja zračnih mas v atmosferi. "Skorajda kot bi spregledali polovico tajanja," je primerjal Tadesco.

Ocena ZN-ovega odbora: Do 2100 dvig morij za en meter
Obsežno tajanje sladkovodnih ledenih pokrovov, kot sta na Grenlandiji in Antarktiki, ogroža na stotine milijonov ljudi, ki živijo pod trenutnim dosegom vsakoletnih viškov plim in morskih poplav. Sočasno stajana sladka voda vpliva na slanost oceanov in s tem spreminja morski ekosistem. Poročilo odbora za podnebne spremembe, ki ga podpirajo Združeni narodi in je bilo objavljeno septembra lani, napoveduje do leta 2100 dvig morske gladine za en meter, če se bo količina izpuščenih toplogrednih plinov v ozračje še naprej vzpenjala.