Od leta 1992 je Grenlandija izgubila 3,8 bilijona ton ledu, kar zadostuje za dvig morske gladine za 1,06 centimetra, ugotavlja študija, objavljena v decembrski številki v reviji Nature.

Pokazala je, da se je stopnja izgube ledu, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v povprečju dosegla 33 milijard ton ledu letno, le v treh desetletjih povečala na 254 milijard ton.
Mnogi znanstveniki se bojijo, da je ledeni plašč zaradi globalnega segrevanja "na točki brez vrnitve", kar ima lahko katastrofalne posledice za človeštvo.

Leta 2013 je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) podal splošno napoved, da se bodo do leta 2100 ob nadaljnjem globalnem segrevanju gladine morja dvignile za 60 centimetrov, kar bo zaradi letnih poplav obalnih območij ogrozilo 360 milijonov ljudi.
Zadnja študija pa ugotavlja, da je stopnja izginjanja ledu na Grenlandiji, ki je hitrejše od pričakovanj, v skladu s slabšo napovedjo IPCC, ki omenja kar 67-centimetrski dvig gladine morja.

"Tako na oko bi lahko rekli, da je zaradi vsakega centimetra povišanja morske gladine tveganju letnih poplav na obalah morij ogroženih dodatnih šest milijonov ljudi," je dejal soavtor študije profesor Andrew Shepherd z britanske Univerze Leeds.

"Ob trenutnih dogajanjih bo le zaradi tajanja ledu na Grenlandiji do konca stoletja poplavam vsako leto izpostavljenih 100 milijonov ljudi, če upoštevamo celoten dvig morske gladine, pa skupno 400 milijonov. Ne gre za malo verjetne dogodke ali majhen vpliv. To se dogaja in imelo bo uničujoče posledice ljudi na obalnih območjih."

Študija ugotavlja, da je polovica stajanega ledu posledica tajanja ledu na površju, druga polovica pa je posledica večjega tajanja ledenikov, ki jih sprožajo naraščajoče temperature oceanov.