Inšpektorat za okolje in prostor je podjetju Termit obratovanje naprave za predelavo odpadkov na območju peskokopa Drtija prepovedal 12. julija. Foto: BoBo

Po zavrnitvi pritožbe so na Termitu izrazili presenečenje, da se ministrstvo za okolje in prostor ni opredelilo do poročila Agencije RS za okolje (Arso), ki je bilo podlaga za inšpekcijsko odločbo. V sporočilu za javnost so zapisali, da je poročilo nestrokovno in pomanjkljivo ter da temu pritrjuje tudi pretežen del slovenske stroke.

Spomnili so, da vgrajujejo gradbene kompozite, ki se klasificirajo kot gradbeni material. "Analizo gradbenih kompozitov je zato v skladu z mednarodno priznanimi standardi in tudi slovensko zakonodajo treba narediti na neporušenih (torej nezmletih) vzorcih," so zapisali.
Prepričani so, da je napačna tudi predpostavka poročila, da gre pri preiskovanem materialu za naravna tla, in ne gradbeni material, čeprav iz poročila izhaja, da so preiskovali umetni nasip.

"Ta se v skladu z gradbeno zakonodajo klasificira kot gradbeni objekt," so poudarili.
Ob tem so priznali, da so bili v sklopu vzorčenja res uporabljeni tudi vzorci iz naravnih tal, a ti po njihovih besedah niso bili vključeni v laboratorijske analize, "saj so že terenske meritve pokazale, da ni spornih snovi". Ocena, da je nastala okoljska škoda tlom, je tako neustrezna, so zatrdili.

V Termitu so izrazili razočaranje, da kljub pripombam na poročilo še niso prejeli odgovora Arsa. Foto: BoBo

Opozorili so še, da sta njihovo "osnovno poslanstvo pridobivanje in predelava kremenovih peskov". "Po končanem izkopu nastanejo rudarske jame, ki jih mora podjetje v skladu s koncesijsko pogodbo sanirati. Termit se je zato pred leti povezal s slovensko stroko in skupaj z njo razvil postopek sanacije iz nenevarnih in inertnih odpadkov," so navedli in dodali, da so za tovrstno sanacijo leta 2005 prejeli celo okoljsko nagrado.

Da vgradnja sanacijskih materialov poteka ustrezno, po njihovih besedah dokazujejo tudi analize bližnjega potoka Stražica. V sklopu analize Arsa sta bila iz potoka odvzeta dva vzorca vode, in sicer gorvodno in dolvodno od Termitovih območij. "V poročilu celo Arso ugotavlja, da Termit s svojim delovanjem ne vpliva na kakovost vode v potoku, kar pomeni, da so potencialno škodljive snovi predelane, trajno imobilizirane in ne prehajajo v okolje," so poudarili. V družbi so razočarani, ker kljub pripombam na poročilo od Arsa niso prejeli še nobenega odgovora. Zdaj bodo preučili odločbo in se odločili o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih, so sklenili.

Analiza za kritične označila pet od sedmih lokacij

Inšpektorat za okolje in prostor je podjetju Termit obratovanje naprave za predelavo odpadkov na območju peskokopa Drtija prepovedal 12. julija. Za to se je odločil na podlagi analize Arsa, opravljene aprila letos.

Eden najostrejših nasprotnikov Termita je župan občine Moravče Milan Balažic, ki je napovedal tudi odškodninske zahtevke. Foto: BoBo

Rezultati analize so pokazali, da so bile na petih od skupno sedmih preiskanih lokacij na območju nekdanjega odkopa Drtija v posameznih vzorcih znatno presežene kritične vrednosti arzena, bakra, kadmija, kroma, niklja, svinca ali fluoridov. Kritična vrednost za cink je bila v določeni globini presežena na vseh petih lokacijah. To pomeni, da na petih lokacijah tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali, in za zadrževanje ali filtriranje vode.

Izsledki nakazujejo tudi, da se je na določenih lokacijah odlagal neprimeren material, kot so električne žice, strelovod, prazne plastenke, gospodinjski odpadki, kosi betona in podobno. Onesnažene so tudi podzemne in izcedne vode, med drugim s kovinami in visokimi vsebnostmi formaldehida in fenolov.

Eden najostrejših nasprotnikov Termita je župan občine Moravče Milan Balažic, ki je proti vodstvu družbe in nekdanjim vodilnim na občini julija zaradi onesnaženja Moravške doline napovedal ovadbe. Napovedal je tudi, da bo občina zaradi povzročene škode zahtevala odškodnino.