Alenka Pavlin iz Termita je večkrat poudarila, da Termit sprejema inertne in nenevarne odpadke ter da je vsaka pošiljka odpadkov preverjena in v primeru neustreznosti tudi zavrnjena. Foto: BoBo
Alenka Pavlin iz Termita je večkrat poudarila, da Termit sprejema inertne in nenevarne odpadke ter da je vsaka pošiljka odpadkov preverjena in v primeru neustreznosti tudi zavrnjena. Foto: BoBo

Da je analiza tal in vode na deponiji Drtija podjetja Termit v Moravški dolini pokazala nastanek okoljske škode, je 11. julija sporočil minister za okolje in prostor Simon Zajc. Analizo je preučilo tudi podjetje Termit, ki meni, da je interpretacija Agencije RS za okolje nestrokovna.

"S strokovnjaki smo podrobno preučili poročilo oz. interpretacijo rezultatov kemijskih analiz na osnovi projektne naloge, ki jo je razpisal MOP in izvedel Arso. V Termitu se strinjamo z načinom vzorčenja, ki ga je naredil Irgo, strinjamo se tudi s kemičnimi analizami, ki so bile prezentirane s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Vendar pa je interpretacija rezultatov Arsa nestrokovna in ne upošteva pravih uredb," je prepričan direktor Termita Anton Serianz.

Širši okvir dogajanja v moravškem Termitu je predstavila svetovalka uprave Termita Alenka Pavlin, ki je pojasnila, da Moravče ležijo na kremenčevem pesku, ki so ga tu pridobivali že stari Rimljani. Termit pa ga pridobiva od 1960: "Ker od časa starih Rimljanov do danes v Moravčah vedno nekdo koplje, smo bili v Termitu leta 2001, ko smo podpisali koncesijsko pogodbo, postavljeni pred težko nalogo. Sanirati smo morali vse opuščene odkope, tudi tiste iz preteklosti, in da bi to lahko storili, smo potrebovali več kot dva milijona ton materiala. Lahko bi uporabili naravni material, kar bi bilo za nas bistveno lažje, a to bi pomenilo, da nekje drugje v naravi odpremo jamo za dva milijona ton materiala. Tudi to jamo bi moral nekdo sanirati itn. Zato smo se odločili, da uporabimo material, ki ga je v izobilju, in to so odpadki."

Termit vrača udarec

"Kremenčev pesek smo pripeljali domov"

V nadaljevanju je pojasnila, da so skupaj s strokovnjaki z zavoda za gradbeništvo in biotehniško fakulteto razvili postopek, po katerem iz odpadkov izdelajo material, ki je enakovreden naravnemu. Poiskali so industrije, kjer nastajajo velike količine odpadkov. Prve so bile livarne, kjer uporabljajo kremenčev pesek za vlivanje kovine, nato pa ta pesek zavržejo. "Njim je ta pesek predstavljal veliko breme, nam pa je bila v breme sanacija brez ustreznega materiala. Ko smo odpadni livarski pesek pripeljali nazaj domov v Moravče, smo s tem zaprli krogotok peskov." Kot je pojasnila Pavlinova, je Termit za to dobil nagrado prav od Arsa, ki ga je označil za do okolja prijazno podjetje. Termit pa je v javnosti zaslovel tudi kot pionir krožnega gospodarstva.

Sorodna novica Analiza na deponiji Termita v Moravčah potrdila onesnaženje

Balažic zgrožen nad izjavami Termita

Takoj za Termitom je novinarsko konferenco sklical župan Moravč Milan Balažic in dejal, da je zgrožen nad odzivom podjetja, ki trdi, da je to, kar počenja, dobro, koristno, potrebno, etično in pošteno. "Ali pod to spadajo tudi rak, silikoza in astma, za čemer trpijo Moravčani?" se sprašuje Balažic. "Narava, ki jo dobimo od Termita, je strupena." "Strokovnjaki, ki so predstavili svoje mnenje na tiskovni konferenci Termita, imajo do komolcev umazane roke z analizami, ki kažejo, da je vse v najlepšem redu."

"Ta stroka bo tako dolgo ponavljala zadeve, dokler ne bodo v korist podjetja Termit. In vsa ta stroka je na plačilnem spisku podjetja," je dodal. Tako so danes v korist Termitu govorili tudi večinski lastniki podjetja, ki "branijo svoj umazano pridelan denar". "Ne verjamem jim absolutno niti besede," je dejal župan. Vprašal se je, zakaj iz gradbenih materialov, ki jih vgrajujejo v Drtiji, ne zgradijo svojih lastnih hiš in zakaj tega materiala ne odlagajo v bližini svojih domov. Poudaril je tudi, da Termit velikega dela odpadkov ni predelal, ampak jih je zgolj stresel v luknje in zakril z zemljo.

Balažic: Če je treba, bomo to preprečili s svojimi telesi
Edina resnica, ki jo je na tiskovni konferenci izreklo podjetje, je, da ima še vedno vsa okoljevarstvena dovoljenja, je dejal Balažic. "V kakšni državi živimo, da ima podjetje, ki zastruplja okolje in navaža nevarne odpadke, še vedno vsa veljavna okoljevarstvena dovoljenja?" Pozval je tudi k sanaciji območja in njegovemu zaprtju na način, da strupene snovi ne bodo uhajale v naravo. Še prej pa je treba najti in izkopati sode s fenolom, ki so jih po besedah prič, sedanjih in nekdanjih zaposlenih v Termitu, tam zakopali.

V Moravčah so sicer še naprej odločeni, da novih tovornjakov z nevarnimi odpadki tam ne bo več. "Če bo treba, bomo to preprečili s svojimi telesi," je še napovedal Balažic.

Termit s strokovnjaki nad analize onesnaženosti

Ministrstvo poročila ne komentira
Na ministrstvu za okolje in prostor poročila o stanju okolja na Drtiji, kjer svoje dejavnosti izvaja podjetje Termit, ne komentirajo. "Ker gre za poročila, ki služijo kot dokazilo v upravnem postopku ugotavljanja okoljske škode, v katerem se bo izvajal dokazni postopek, prek medijev dokazil, ki so predmet upravnega postopka, ne moremo komentirati, saj postopek še poteka," so sporočili z okoljskega ministrstva.

"Arso je gradbeni objekt obravnaval kot tla"

Kot je poročal STA, je Arso je po mnenju Pavlinove pri analizi naredil napako, ko je nasip, ki je gradbeni objekt, obravnaval kot tla in rezultate presojal po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. "Ta napačna klasifikacija objekta je določila napačno analitiko," je opozorila in dodala, da sta za zdravje po tej logiki nevarna tudi čajna žlička iz nerjavečega jekla ter cement.

Ana Mladenovič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki Termitu izdaja dovoljenje za vgrajeni gradbeni material je izpostavila problematičnost analize zmletih vzorcev. V odpadkih, ki jih v skladu z izdanimi dovoljenji sprejema Termit, so namreč prisotne težke kovine, a te so povsod okoli nas. Tudi denimo v čajni žlički, ki jo uporabljamo vsakodnevno, ter cementu. "Njihova vsebnost ni problematična, saj so te snovi netopne in imobilno vezane, zato ne prehajajo v okolje. Ključno je torej, koliko se te snovi izločajo iz materiala," je poudarila. Mladenovičeva je zagotovila, da v Termitu odpadke obdelajo tako, da so težke kovine fizikalno in kemijsko imobilizirane in zato ne prehajajo v okolje. Je pa priznala, da "absolutne varnosti ni".

Da so interpretacije Arsa v zadevi Termit "zelo pristranske v škodo Termita", je ocenil tudi Viktor Grilc z velenjske visoke šole za varstvo okolja. Domen Neffat iz odvetniške družbe Neffat pa je poudaril, da je poročilo glede na to, da so bili vsi vzorci in analize narejeni na gradbenem objektu, nasipu, in ne na tleh, z vidika nastanka okoljske škode tlom občutno pomanjkljivo.

Termit: Poročilo je nestrokovno