Tajanje permafrosta že vpliva na okolje v Sibiriji, kjer je prišlo do obsežnega izlitja goriva v reko in jezero Pjasina. Foto: AP
Tajanje permafrosta že vpliva na okolje v Sibiriji, kjer je prišlo do obsežnega izlitja goriva v reko in jezero Pjasina. Foto: AP

Vročinski val najmočneje občutijo v severozahodnem delu ruske Sibirije, še posebej znotraj arktičnega kroga. V kraju Nižnjaja Peša so 9. junija izmerili 30 stopinj Celzija. V že omenjeni Hatangi so 22. maja izmerili 25 stopinj, prejšnji rekord je bil 12 stopinj Celzija.

Temperature v polarnih pokrajinah naraščajo najhitreje, ker oceanski tokovi toploto nosijo proti Zemljinim polom, sneg in led, ki sicer toploto odsevata, pa se topita.

Kljub začasnemu zmanjšanju ogljičnih emisij ob pandemiji koronavirusa je Sibirija na poti, da leto 2020 postane najtoplejše v njeni zgodovini.

Najbolj vroča zima v 130 letih

Sorodna novica Tajanje večnega ledu oživlja stare nalezljive bolezni

"Letošnja zima je bila najbolj vroča v Sibiriji, odkar so se pred 130 leti začele meritve. Povprečne temperature so bile do 6 stopinj Celzija višje od sezonskih norm," je za Guardian dejala Marina Makarova, glavna vremenoslovka ruske vremenske službe Rosgidromet.

V mesecu maju so bile temperature v Sibiriji tudi za 10 stopinj Celzija nad povprečjem, navaja EU-jev Copernicus Climate Change Service. "Nedvomno gre za alarmanten znak, vendar ni bil neobičajno vroč le maj, vso zimo in pomlad so se ponavljala obdobja višjih od povprečnih temperatur površinskega zraka," je za Guardian dejala predstavnica Freja Vamborg.

Poudarila je, da se segreva ves planet, vendar se ta trend v Zahodni Sibiriji kaže intenzivneje: "Velike temperaturne anomalije do neke mere niso nepričakovane. Vendar je nenavadno, kako dolgo so vztrajala obdobja, toplejše od povprečja."

Martin Stendel iz danske meteorološke službe ob tem poudarja, da bi se brez človeškega dejavnika pri globalnem segrevanju takšne temperaturne anomalije zgodile enkrat na 100.000 let.

Visoke temperature vplivajo tudi na nevarnost širjenja požarov. Foto: AP
Visoke temperature vplivajo tudi na nevarnost širjenja požarov. Foto: AP

Vročina povezana z razlitjem nafte, požari, veščami ...
Visoke temperature in tajanje permafrosta, "trajno zamrznjene zemlje", je vsaj deloma krivo za razlitje 21.000 ton litrov nafte v Norilsku. Nafta se je po uradni verziji upravljavca razlila, ker so podporni stebri rezervoarja stali v razmočenem permafrostu, čeprav okoljevarstveniki opozarjajo tudi na dotrajanost infrastrukture.

Sorodna novica Putin zaradi razlitja nafte znotraj arktičnega kroga razglasil izredne razmere

Po Sibiriji so se lani poleti razširili obsežni požari, ki so tudi letos zajeli na tisoče hektarjev, piše Guardian. Kmetovalci na začetku pomladi zemljo za obdelovanje pripravljajo tudi s požiganjem, vendar je letošnja kombinacija vročine in vetrov večkrat razširila požare.

Zaradi visokih temperatur pa so se razvili tudi velikanski roji sibirskih svilenih vešč. Njihove ličinke se prehranjujejo z iglavci, ki zaradi tega odvržejo iglice in so še bolj ranljivi za požare. "Nikoli v svoji karieri še nisem videl tako velikih vešč in ki bi rasle tako hitro," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal strokovnjak za vešče Vladimir Soldatov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je decembra na veliki novinarski konferenci priznal, da so podnebne spremembe za Rusijo lahko velika težava: "Nekatera naša mesta so bila zgrajena severno od Arktičnega kroga, na permafrostu. Če se ta začne odtajevati, si lahko predstavljate, kakšne posledice bi to imelo. Zelo resne."