Ob divjanju vetra nikar v gozd
Sorodna novica Drevo padlo na vozilo, voznik umrl

Gasilci in pripadniki civilne zaščite, pa tudi komunalne in dežurne službe elektro- in telekomunikacijskih podjetij na območju Ptuja in Murske Sobote so ves dan odstranjevali posledice zaradi sunkov vetra. Odstranjevali so podrto drevje, popravljali električno in druga omrežja in prekrivali strehe ali dele streh. V Pomurju je pri 28 intervencijah sodelovalo približno 200 gasilcev v sedmih občinah. V spodnjem Podravju pa je posledice vetroloma odstranjevalo okoli 460 gasilcev v 45 intervencijah. Veter se v SV Sloveniji zdaj že nekoliko umirja, kar je zlasti pomembno za ptujsko bolnišnico. Tam je sunkovit veter zjutraj razkril del ostrešja nad internim oddelkom.

Močan veter je v Slovenski Bistrici odkrival strehe, podiral drevesa, tudi prometne znake in zabojnike za smeti. Foto: MMC RTV SLO/E. S.
Močan veter je v Slovenski Bistrici odkrival strehe, podiral drevesa, tudi prometne znake in zabojnike za smeti. Foto: MMC RTV SLO/E. S.

Pod drevesom umrl 52-letni domačin

Že od zgodnjega ponedeljkovega jutra je bila zaprta glavna cesta Dravograd‒Maribor pri Podvelki, kjer je drevo padlo na vozilo 52-letnega domačina, ki je za posledicami umrl na kraju nesreče. Cesta je bila na tem odseku zaradi nevarnosti, da se podre še kakšno drevo, zaprta do umiritve razmer. Obvoz za osebna vozila je bil mogoč po cesti Lovrenc na Pohorju‒Ribnica‒Vuhred.

"Najhujše je v krajevni skupnosti Bočna, poškodovana je tudi cerkev, župnišče, za zdaj je vse pod kontrolo, veter se umirja, pričakujemo izboljšanje," je povedal župan koroške občine Gornji Grad Anton Špeh.

Razkrilo ptujsko bolnišnico

Veter je odpihnil približno 100 kvadratnih metrov pločevinaste strehe ptujske bolnišnice. Zaradi sunkov vetra je še niso mogli prekriti, je za Radio Slovenija poročala Gabrijela Milošič. Poveljnik ptujskih gasilcev Primož Korošak: "Prekrivanje je nemogoče s folijo, ker nastane zgolj eno veliko jadro." Direktorico ptujske bolnišnice Anico Užmah zato skrbi: "Se zelo bojimo dežja, ker gasilci v tem močnem vetru strehe niso mogli prekriti."

Upajo, da bo veter med 16. in 17. uro ponehal, saj je nujno, da ostrešje nad internim oddelkom, kjer je 19 bolnikov, začasno zaščitijo pred napovedanim dežjem. Poveljnik Civilne zaščite na Ptuju Janez Merc: "Treba je najti prvi trenutek, ko bo vreme, veter, dopuščal, da se lahko gre na objekt. Mogoče kakšna ura zvečer pred neposrednim dežjem, ali pa pride zadeva v poštev jutri."

Škoda zdaj znaša 35.000 evrov. Če bo bolnišnico zalil dež, bo nekajkrat večja. Ob tem pa na Ptuju opozarjajo, da pomoč države v ta del Slovenije prihaja pozno. Po lanskem julijskem neurju namreč še niso prejeli niti centa pomoči države.

Gozdni požar v občini Luče, ki ga je zjutraj okoli 6:40 zanetil podrt električni daljnovod. Foto: Blaž Voler
Gozdni požar v občini Luče, ki ga je zjutraj okoli 6:40 zanetil podrt električni daljnovod. Foto: Blaž Voler

V Slovenski Bistrici odkrilo več kot 70 streh

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Močan veter je dopoldne težave povzročal tudi v Slovenski Bistrici in okolici, po 12. uri pa je nekaj škode povzročil tudi po Mariboru, je za Radio Slovenija poročal Aleks Horvat. V občini Slovenska Bistrica je veter poškodoval več kot 70 streh, tudi streho osnovne šole Šmartno na Pohorju.

Sunki vetra so to jutro ovirali promet tudi na cestah na območju Policijske uprave (PU) Celje. Na relaciji Frankolovo‒Stranice se je na cesto podrla skala, vanjo je trčil avtobus, ki je bil na srečo brez potnikov. Voznik v trčenju ni bil poškodovan.

Drevesi sta se podrli na vozili v Slovenskih Konjicah in na območju Luč. V Mozirju je drevo padlo na vrtno uto in jo poškodovalo. Več podrtih dreves je oviralo promet tudi na relacijah Velenje‒Kavče, Nazarje‒Zavodice, Zgornji Kozji Vrh‒Brezno, Polzela‒Velenje, Frankolovo‒Slovenske Konjice, Mežica‒Črna, v Šmartnem v Rožni dolini in drugod, so še sporočili s PU-ja Celje, kjer voznike in druge udeležence cestnega prometa opozarjajo na previdnost.

Močan veter je v Slovenski Bistrici iz ceste ruval prometne znake. Foto: MMC RTV SLO/E. S.
Močan veter je v Slovenski Bistrici iz ceste ruval prometne znake. Foto: MMC RTV SLO/E. S.

V Mežici zaprte ceste, s šole padla kritina

O težavah zaradi vetra so poročali tudi iz Mežice, kjer je bilo zaradi podrtega drevja zaprtih več lokalnih cest. Poškodovana je bila tudi streha Osnovne šole Mežica, saj je s strehe padala strešna kritina, dostop do šole pa je bil omejen. "Otroci so na varnem. Popoldanske šolske dejavnosti odpadejo," je zapisano na spletni strani Občine Mežica.

Dopoldanski rdeči alarm

Arso je zaradi močnega vetra izdal rdeči alarm za severovzhodno Slovenijo, po preostalem delu države pa oranžnega. Najmočnejši sunki so bili v severovzhodni Sloveniji. Na omenjenih območjih so opozarjali pred vetrolomi večjih razsežnosti.

Na vzhodu in severovzhodu Slovenije je veter po nižinah v sunkih dosegel hitrost od 70 do 100 kilometrov na uro, v višjih legah pa tudi nad 100 kilometrov na uro, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Arsov dežurni vremenoslovec Benedikt Strajnar. Drugod po državi je na izpostavljenih mestih in višjih legah veter dosegel hitrosti od 70 do 90 kilometrov na uro.

Na severovzhodu je veter oslabel proti večeru in se bo ponoči po napovedih prehodno znova nekoliko okrepil. Na jugu bo veter oslabel v torek zjutraj, ob morju, kjer bo pihal zmeren veter zahodnih smeri, šele popoldne, napoveduje agencija za okolje.

Odsvetujejo zadrževanje v gozdu

Delo in vsakršno drugo gibanje v gozdu je v teh vetrovnih dneh izjemno nevarno, opozarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije. Zadrževanje v gozdu zato odsvetujejo. Pretekli teden sta pri delu v zasebnem gozdu umrla dva človeka, najmanj dva pa sta se poškodovala, so sporočili.

Kot so opozorili v zavodu, je v krošnjah ostalo veliko odlomljenih vej, ki lahko zaradi svoje teže in velike višine povzročijo težke poškodbe. Gozdove naj lastniki začnejo sanirati šele ob umiritvi vremenskih razmer, so pozvali.

Sklican krizni sestanek

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, Aleksandra Pivec je v luči izrednih vremenskih razmer, zaradi katerih se v gozdovih podirajo drevesa, za torek sklicala krizni sestanek s predstavniki Zavoda za gozdove in predstavniki strokovnih služb ministrstva. Pivčeva na izredne vremenske razmere v gozdovih že odzvala z rednim spremljanjem stanja na terenu. Stanje na terenu si bo pozneje ogledala tudi sama.

Varnost ljudi je prva prioriteta sanacije gozdov po naravnih ujmah, so dodali. K sanaciji poškodovanih gozdov naj gozdni delavci in lastniki gozdov pristopajo čim bolj previdno.

"Kdor dela v gozdu ni vajen, naj se sam ne loteva odstranjevanja poškodovanega drevja. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato lahko pri nepravilnem delu pride do usodnih poškodb. Odstranjevanje drevja naj bo v takih primerih prepuščeno usposobljenim delavcem," so poudarili.

Letos sta v gozdu po podatkih zavoda umrli dve osebi, najmanj šest pa je bilo poškodovanih.

Arsov opozorilnik zaradi vetra med 6. in 12. uro je kazal rdeči alarm za SV Slovenijo. Foto: Arso
Arsov opozorilnik zaradi vetra med 6. in 12. uro je kazal rdeči alarm za SV Slovenijo. Foto: Arso

Na Celjskem brez elektrike, motena oskrba z vodo

Na območju Elektra Celje je bilo ob 14. uri brez oskrbe z električno energijo 341 odjemalcev v okolici Jurkloštra, na območju Poljane v Mežiški dolini in Vojnika oz. proti Paškemu Kozjaku. Na terenu so vse elektromontažne ekipe Elektra Celje, ki se trudijo čim prej odpraviti okvare na daljnovodih, podjetje navaja na svoji spletni strani.

Težave so bile pri oskrbi z električno energijo in posledično tudi pri oskrbi z vodo. Ta je bila motena na območju naselij Teharje, Vrhe in Šentjungert v celjski občini in na celotnem območju občine Dobrna, je zapisano na spletnih straneh podjetja Vodovod-kanalizacija Celje. Podjetje prav tako opozarja vse druge uporabnike pitne vode vodovodnih sistemov na celotnem območju občin Celje, Štore in Vojnik, da lahko zaradi močnega vetra pride do motenj v oskrbi s pitno vodo na vseh višje ležečih oziroma vetru bolj izpostavljenih predelih.
Na območju Elektra Celje imajo težave pri oskrbi z električno energijo na območjih Vojnika, Paškega Kozjaka, Radelj od Dravi, Jurkloštra in Grobelnega.

Veter ruval prometne znake in lomil drevesa

Odkrivalo strehe

Po podatkih celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje je močan veter dopoldne med drugim odkril strehe na 14 hišah na območju občine Slovenske Konjice, pa tudi na enem hlevu in na poslovnem objektu. Na območju Velenja je veter poškodoval strehe šestih hiš in enega hleva, na območju Zreč je odkril strehe na šestih hišah in dveh gospodarskih poslopjih, strehe pa je razkrival tudi na območju občin Šoštanj, Vitanje, Gornji Grad, Mozirje, Žalec, Šmartno ob Paki, Polzela, Laško in Vransko, v Šentjurju pa je odkril streho na knjižnici.

Zaradi močnega vetra obstaja nevarnost večjih vetrolomov. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Branko Gradišnik, veter v preteklih dneh na Koroškem ni povzročal posebne škode, podrta so bila posamezna drevesa, po ocenah terenskih delavcev vsega skupaj ne več kot 2.000 kubičnih metrov.

"Danes veter očitno povzroča precej nevšečnosti v Dravski dolini. Oceno škode, ki jo bo povzročil veter danes, bomo od terenskih delavcev pridobili v naslednjih dneh," je sporočil Gradišnik.

Veter je odkrival del strehe na OŠ Starše, zato so posredovali gasilci in streho privezali. Foto: Grega Zorman
Veter je odkrival del strehe na OŠ Starše, zato so posredovali gasilci in streho privezali. Foto: Grega Zorman

Brez elektrike tudi drugod

Z odpravljanjem posledic vetroloma so zaposleni tudi delavci elektropodjetij drugod po državi. Brez elektrike je ostalo skupno več kot 1.200 odjemalcev na območjih občin Apače, Lendava, Ivančna Gorica in Zreče.

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je bilo nekaj po 1. uri na območju Apač brez elektrike 863 odjemalcev. Oskrba z elektriko je motena na območju Letuša, na območju Lendave oziroma v Gaberju pa je bilo ponoči zaradi izpada prizadetih 274 odjemalcev. Na območju Zreč je sredi noči brez električne energije ostalo 134 odjemalcev, delavci pristojnega elektropodjetja pa so napako že odpravili.

Preteklo noč je okoli 23. ure na Jurčičevi cesti v Višnji Gori v občini Ivančna Gorica zagorel električni drog, ki se je nato prelomil in padel na bližnje ciprese. Gasilci so požar pogasili, na tem območju je bilo brez oskrbe z električno energijo 1.709 gospodinjstev. Na območju, ki ga pokriva podjetje Elektro Maribor, so bile čez dan na terenu vse razpoložljive ekipe, ki si prizadevajo za čim hitrejšo odpravo okvar.

Vreme je bilo v ponedeljek pretežno oblačno. V zahodnih in osrednjih krajih je občasno deževalo, proti večeru pa bo pas padavin zajel tudi severovzhodne kraje. Najnižje jutranje temperature bodo od štiri do osem, v alpskih dolinah okoli nič, najvišje dnevne pa od devet do 15 stopinj Celzija.

Tudi prejšnji teden je divjalo

Že sredi preteklega tedna so močni sunki vetra povzročali nevšečnosti marsikje po Sloveniji, največje razdejanje pa je bilo na območju Kranja. Zaradi podrtih dreves so bile zaprte številne ceste, poškodovano je bilo večje število vozil in objektov. Takrat je severni veter podiral tudi telefonske in električne drogove.

Vetrolom prejšnjega tedna eden manjših

Zavod za gozdove je izdal prvo poročilo o vetrolomu, ki je potekal prejšnji teden med 4. in 6. februarjem. Po prvih ocenah je največ poškodb v gozdovih nastalo na Gorenjskem, največ v občini Šenčur pri Kranju. Veter je na tem območju podiral tudi površinsko. Posamezne površine, na katerih je podrto vse drevje, so po oceni velike tudi 4 hektarje. Večinoma so podrte smreke. Drugod so od vetra podrta posamična drevesa, tudi večinoma smreka. Največ posamičnih podrtic je na severovzhodnem delu Slovenije. Na tem območju prevladujejo podrtice jesena, oslabelega zaradi jesenovega ožiga, bolezni, ki je glavni vzrok za sušenje jesena v zadnjem desetletju. Po zbranih podatkih s terena vetrolom spada med manjše v zadnjih 20 letih, prve ocene kažejo na količino pod 100.000 kubičnih metrov. Med vetrolomi je največ poškodb v gozdovih do zdaj povzročil vetrolom iz oktobra 2017, zaradi katerega je bilo v letu 2018 posekanih za 2,9 milijona kubičnih metrov dreves. V letu 2019 je bilo zaradi vetrolomov dodatno posekanih za 0,98 milijona kubičnih metrov (nadaljevanje sanacije vetroloma iz leta 2017 ter sanacija vetroloma iz decembra 2018).

Zavod lastnikom gozdov in obiskovalcem gozda v vetrovnih razmerah odsvetuje delo in gibanje v gozdu, saj je v krošnjah ostalo veliko odlomljenih vej, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo težke poškodbe.