Hitrost segrevanja oceanov se je od 80. let 20. stoletja povečala za 500 odstotkov. Foto: Reuters
Hitrost segrevanja oceanov se je od 80. let 20. stoletja povečala za 500 odstotkov. Foto: Reuters

Svetovni oceani so največji kazalnik podnebne krize, saj absorbirajo več kot 90 odstotkov toplote, ki ostane na Zemlji ujeta zaradi toplogrednih plinov. V novi študiji so strokovnjaki ugotovili, da je bila zadnjih deset let voda v oceanih najtoplejša v zgodovini merjenj, vsako leto se je voda segrela še nekoliko bolj kot leto predtem, piše Guardian. Količina toplote, ki se kopiči v oceanih, bi lahko primerjali s tem, da bi vsak Zemljan vse dneve in noči imel prižganih sto mikrovalovnih pečic.

Segrevanje oceanov ima več negativnih posledic, saj povzroča pogostejše in močnejše nevihte ter moti običajne vodne tokove, kar pomeni več poplav, suš in divjih požarov, pa tudi dvig morske gladine. Višanje temperatur poleg tega škodi živalim v morjih.

Neprekinjeno, stalno in vse hitrejše segrevanje

"Največkrat merimo temperaturo ozračja, a temperatura oceanov je tista, s katero lahko najbolje ugotovimo, kako hitro se Zemlja segreva," je dejal John Abraham, profesor z univerze St. Thomas v Minnesoti. "Segrevanje oceanov kaže, da se Zemlja segreva neprekinjeno, stalno in vse hitreje. To so zelo slabe novice. Nismo ugotovili le, da je bila voda v oceanih leta 2019 najtoplejša do zdaj, ampak je v zadnjem desetletju izmed vseh let prav lani dosegla največji skok," je dodal.

"To je še eden izmed trpkih dokazov, da človek s svojim delovanjem nadaljuje segrevanje planeta," je dejal Michael Mann iz univerze Penn State, ki je prav tako sodeloval v raziskavi.

Oceani ponujajo izjemno živalsko pestrost. Foto: Reuters
Oceani ponujajo izjemno živalsko pestrost. Foto: Reuters

Do konca stoletja dvig morske gladine za en meter

V študiji so preučili oceansko vodo z različnih delov sveta, večino vzorcev so dobili s 3.800 plovcev, ki merijo temperaturo in slanost vode. Ugotovili so, da bolj, kot se toplogredni plini kopičijo v atmosferi, hitreje se segrevajo tudi oceani v obdobju med letoma 1987 in 2019 so se segreli štirikrat in pol hitreje kot v obdobju med letoma 1955 in 1986. V oceanih se zato kopiči tudi vse več toplogredne energije, ki prinaša močnejše nevihte in izredne vremenske pojave. Poleg tega se toplejša voda v oceanih širi in taja led, s tem pa se dviga raven morske vode. V zadnjih desetih letih je tako raven morja narasla največ od začetka merjenj leta 1900. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za en meter, kar bi povzročilo preselitev 150 milijonov ljudi po svetu.

Posebej hitro se segreva zgornja plast vode, nekje do globine 300 metrov, ki pa je tudi nujna za biotsko raznovrstnost, saj nudi dom nekaterim najbogatejšim ekosistemom na planetu, dodajajo znanstveniki.

Kljub temu Abraham ni vrgel puške v koruzo: "Dokazi, ki jih imamo, so neizpodbitni, a še vedno je upanje, saj človeštvo še lahko ukrepa."