Pri energetski revščini gre najpogosteje za skupek nizkih dohodkov, energetsko potratnega bivališča in visokih cen energentov. Zaradi pričakovano vse višje cene električne energije bo v prihodnje težav verjetno še več.

Foto: MMC RTV SLO

Okoli 60 odstotkov gospodinjstev pri nas bi zmoglo financirati obsežno energetsko prenovo bivališča, navaja Andreja Cirman z ljubljanske Ekonomske fakultete. Petina pa tega ne bi mogla niti ob pomoči nepovratne subvencije Ekosklada. "Ne bi zmogli odplačati investicije, tudi če se bremena razdelijo na 20 let. Incidenca teh gospodinjstev je največja na redko naseljenih območjih," pojasnjuje.

Naša država trenutno nima zakonske ali vsaj statistične opredelitve energetske revščine. Znano je le, da najrevnejši del prebivalstva za energente potroši tudi četrtino prihodkov, najpremožnejša petina pa denimo le štiri odstotke.

Najprej je torej treba ugotoviti, kje natanko je problem. "Dokler ne bomo segmentirali in ugotovili, aha, ruralna ostarela gospodinjstva v Zasavju so resničen problem, ali je resničen problem skrit v slabih najemnih stanovanjih kje drugje, toliko časa ne moremo oblikovati učinkovitih ukrepov. Po občutku ne smemo porabljati javnih sredstev," poudarja Andreja Cirman.

V Ekosklad vplačujejo, a sredstva so za njih nedosegljiva

Direktorica Ekosklada Mojca Vendramin pa opozarja na paradoks: prispevke za učinkovito rabo energije, od koder denar dobi Ekosklad, na položnicah za energente plačujemo vsi, na ta račun se zbere letno okoli 40 milijonov evrov. A najrevnejša desetina od tega nima nič. "Oni plačajo štiri milijone na leto, ta gospodinjstva, v neki sklad, iz katerega mi potem delimo subvencijo tistim bogatejšim oziroma tistim, ki so sposobni, da izvedejo energetsko sanacijo. Oni je pa niti ne morejo."

Na Ekoskladu pa znova opozarjajo na možnost stoodstotnih subvencij prenove za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, v pripravi je tudi nov projekt ‒ pet milijonov kohezijskih sredstev bo razdeljenih med 500 socialno šibkih gospodinjstev.