Dan Zemlje opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Foto: Pixabay
Dan Zemlje opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Foto: Pixabay
Sorodna novica "Ta kriza nas je naučila, da so temeljite in hitre spremembe v družbi mogoče"

'Boj za podnebno pravičnost' ni nekaj, kar sta si izmislili Greta Thunberg in njena generacija. Na nujnost skrbi za edini planet, na katerem je za zdaj mogoče življenje, so opozarjale že generacije pred njo. Prvi svetovni dan Zemlje smo praznovali 22. aprila 1970, ko so na ulicah po vsem svetu potekali množični protesti proti uničevanju in degradaciji okolja. Zaradi teh dogodkov danes obstajajo številni zakoni in akti, ki spremljajo in regulirajo vpliv na okolje. Postoriti pa bi se dalo še veliko. Tema letošnjega dneva Zemlje je boj proti podnebnim spremembam, ki bo moral imeti osrednjo vlogo pri reševanju krize, ki jo je nenadoma prinesla epidemija novega koronavirusa.

Vzorci, po katerih smo delovali, že dolgo niso trajnostni in vzdržni, zato bomo v prihodnosti ocenjevali vlade predvsem po tem, koliko delujejo v javnem interesu in kam bodo usmerjale naložbe, je za Televizijo Slovenija dejala Renata Karba z nevladne organizacije Umanotera. "Podnebna in ekološka kriza namreč z epidemijo nista postali nič manjši in bosta v prihodnosti lahko vsaj tako velika grožnja, najbrž pa še večja, kot sta zdravstvena in varnostna grožnja." A kot dodaja Karba, nas je kriza ob epidemiji naučila, da so temeljite in hitre spremembe v družbi vendarle mogoče.

Po družbenih omrežjih je zaokrožil graf z naslovom: Upočasnimo tudi to krivuljo. Graf, ki je sicer ponazarjal, koliko hudo bolnih bolnikov s covid-19 lahko prenese zdravstveni sistem, tu ponazarja, kolikšno črpanje naravnih virov prenese Zemlja. Foto: Twitter/The Sustainable Fashion Forum
Po družbenih omrežjih je zaokrožil graf z naslovom: Upočasnimo tudi to krivuljo. Graf, ki je sicer ponazarjal, koliko hudo bolnih bolnikov s covid-19 lahko prenese zdravstveni sistem, tu ponazarja, kolikšno črpanje naravnih virov prenese Zemlja. Foto: Twitter/The Sustainable Fashion Forum

Slovenija bi morala težiti k večji energetski učinkovitosti in k obnovljivim virom energije

Kot opozarjajo v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, bodo za trajnostno oživitev gospodarstva po sedanji krizi ključne naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Tudi za Slovenijo je črpanje sredstev iz proračuna EU-ja najboljši način za pomoč pri gospodarskem okrevanju. Vendar pa izsledki nove raziskave kažejo, kako malo države članice izkoriščajo sredstva EU-ja za regionalni razvoj, ki so na voljo v ta namen. Tako je bilo npr. za financiranje energetske infrastrukture do zdaj izkoriščenih zgolj 9,7 odstotka sredstev EU-ja za obdobje 2014–2020.

Poročilo z naslovom Podnebni in energetski prehod: neizkoriščeni potenciali sredstev Evropske unije je analiziralo osem držav članic, med njimi tudi Slovenijo. Podatki kažejo, da naša država v sedanjem proračunskem obdobju ni izkoristila priložnosti, da bi razpoložljive vire prednostno namenila za trajnostni razvoj in prehod na čisto energijo. Poročilo zato navaja tudi priporočila glede programiranja sredstev EU-ja v prihodnje.

Za Slovenijo poročilo izpostavlja:

  • preusmeritev EU-financiranja s področja cestnih povezav v železnice, kolesarske steze in pešpoti,
  • preusmeritev EU-financiranja s področja biomase v proizvodnjo sončne energije in shranjevanje ter prenos električne energije,
  • večji delež sredstev EU-ja za energetsko učinkovitost v zasebnih stavbah.

"Pri načrtovanju porabe sredstev EU-ja za obdobje 2021–2027, ki bo ključno obdobje tako za oživitev gospodarstva po pandemiji covid‑19 kot za spopad s podnebno krizo, bi morala slovenska vlada kar najbolj izkoristiti sredstva EU-ja za izvajanje ukrepov, predvidenih v Nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu, ki so ocenjeni na približno 28,4 milijarde evra. Z naložbami v trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb ter proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo sončne energije bi pripomogli k boljši prihodnosti za vse," opozarja Taj Zavodik iz društva Focus.

Podnebne spremembe in slovenski gozdovi

Posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v naraščanju povprečne temperature zraka, vse višjih temperaturnih skrajnostih in pogostejših naravnih ujmah, kot so žledolomi, vetrolomi, suše in napadi škodljivcev, močno vplivajo tudi na slovenske gozdove, so ob dnevu Zemlje opozorili na Zavodu za gozdove Slovenije. Vsakoletne naravne ujme, ki jih spremljajo prenamnožitve podlubnikov, predvsem smrekovih lubadarjev, tako spreminjajo tudi podobo slovenskih gozdov. Kot posledica sprememb v okolju in človekove dejavnosti, predvsem svetovne trgovine, se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki otežujejo naravno obnovo gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami.

Zato bo v prihodnosti glavni izziv pri gospodarjenju z gozdovi prilagajanje drevesne sestave v gozdovih. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi. "Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni, da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s saditvijo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove prihodnjega gozda," so zapisali na ZGS-ju.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov nanje si lahko ogledate v filmu Gozd in podnebne spremembe:

Gozd in podnebne spremembe

"Planet Zemlja vzdržuje vse, kar ljudje počnemo, vzdržuje pa tudi druge vrste"

Predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije Shé M. Hawke pa je ob 50. obletnici dneva Zemlje spomnila, da je Zemlja sestavljena iz približno 75 odstotkov vode, večino, približno 97 odstotkov, je oceanov. Od teh dostopna pitna voda predstavlja manj kot pol odstotka, saj je velik del voda na Zemlji ujet v obliki ledu v ledenikih in ledenih gorah. Celoten obseg življenja pod oceanom pa znanost še vedno raziskuje in odkriva.

Na koprskem Mediteranskem inštitutu za okoljske študije in tudi na splošno v ZRS Koper, delo in raziskave usmerjajo v načrtovanje zdrave okoljske prihodnosti. "Nekatere naše raziskave se še posebej osredotočajo na koprsko območje oziroma obalno-kraško regijo. Svoje strokovno znanje in izkušnje izmenjujemo z našimi mediteranskimi sosedi. Naš planet je namreč treba dojemati kot ogromen zapleten in prilagodljiv sistem, na katerem je vse medsebojno povezano, vselej in povsod," je prepričana M. Hawke.

"Na elementarni ravni in s pomočjo biotske raznovrstnosti planet Zemlja vzdržuje vse, kar ljudje počnemo, vzdržuje pa tudi druge vrste. Ljudje torej nismo edina vrsta zemeljskega okolja, vendar imamo veliko nadzora nad dogajanjem tukaj na Zemlji. Zato imamo dolžnost za skrb, dolžnost, da delujemo v najboljšem interesu tega planeta, zdaj in za vedno," je še sklenila M. Hawke.