V Letalskem centru Maribor se že leta proti toči bojujejo s posipavanjem oblakov z letala in želijo si, da bi za svoje delo dobili še kakšno letalo. A na Agenciji RS za okolje se z njimi ne strinjajo.

Kot nam je pojasnil Darko Kralj, vodja letalske obrambe pred točo, z vsakim posipanjem oblakov z reagentom srebrovim jodidom nekaj dosežejo: "Če včeraj ne bi posipali oblakov, bi bilo precej huje." V torek so bili sicer v zraku dobre tri ure.

Kralj ob tem opozarja, da je lahko posipanje učinkovito, ko se oblak še razvija: "Ko je enkrat že razvit, posipavanje nima smisla." Kadar nad območje pridejo frontalne nevihte, ki imajo veliko zaledje, s posipavanjem ne dosežejo prav veliko, še pojasnjuje Kralj in ob tem opozarja, da je obramba pred točo zelo učinkovita, kadar gre za krajevne nevihte.

Za 2.940 kvadratnih kilometrov eno letalo
Kljub učinkovitosti pa ima letalska obramba pred točo precej težav. "Pokrivamo 2.940 kvadratnih kilometrov veliko območje, in to samo z enim letalom," razlaga Kralj in ob tem opozarja, da imajo v Avstriji samo na graškem območju devet letal za posipavanje oblakov. Velika težava so tudi informacije o prihajajočih nevihtah - teh namreč ne dobivajo oz. jih dobivajo takrat, ko je že prepozno: "Podatke radarja na Lisci dobivamo na 20 minut, kar je veliko prepočasi, poleg tega je slika pogosto popačena ali pa je sploh ni. Zato si pomagamo z avstrijsko radarsko sliko, ki podatke osvežuje na 5-10 minut. To je sicer malo bolje, a bi potrebovali še natančnejše podatke, saj se v desetih minutah pri nevihti lahko že marsikaj spremeni." V Avstriji deluje pet radarjev za spremljanje toče, pri nas pa samo eden, in še ta je slab, še pravi Kralj.

Sicer pa, kot pravi Kralj, v zadnjih treh do petih letih opažajo vedno večje spremembe podnebja in vedno več točenosnih oblakov. Zato bi potrebovali več letal, saj bi tako lahko oblak posipali z več strani hkrati ali pa posipavali več oblakov na različnih območjih - zdaj namreč lahko izberejo le enega.

O tem smo povprašali tudi Klemna Berganta z agencije za okolje, ki pravi: "Letalskemu centru Maribor smo že večkrat ponudili na razpolago vse podatke, ki jih imamo na voljo. Upamo, da so jim v pomoč pri njihovem delu. Ažurnost naših podatkov je omejena s tehnološkimi in finančnimi možnostmi, ki jih imamo."

Vsako posredovanje okoli 1.500 evrov, na sezono 30 poletov
A za to je potreben denar. Ministrstvo za kmetijstvo sicer na leto prispeva 70.000 evrov, še dve tretjini tega zneska da občina, nekaj pa tudi okoli 40 od 52 krajevnih skupnosti, ki jih letalska obramba pokriva. "Tu gre za manjše zneske - večje krajevne skupnosti plačujejo okoli 6.000 evrov, najmanjše pa okoli 500," razlaga Kralj. Na sezono (torej od maja do septembra) povprečno opravijo približno 30 posredovanj, vsako pa stane okoli 1.500 evrov (v znesku pa niso upoštevani stroški logistike, programske opreme itd.).

Nekaj stane tudi oprema, s katero, pravi Kralj, se lahko primerjajo z Avstrijo in Nemčijo (čeprav imajo oni več letal), nikakor pa ne z Grčijo, ki ima najbolje razvit sistem letalske obrambe proti toči: "V Grčiji delajo načrt dela in financiranja za pet let vnaprej. Njihov proračun za pet let znaša 10 milijonov evrov, torej 2 milijona evrov na leto." "Nam ni uspelo zbrati niti 100.000 evrov, ki bi jih potrebovali, da bi opremili (ne kupili) še drugo letalo," še razlaga.

Ker ni denarja, pravi Kralj, morajo člani kluba pogosto delati tudi prostovoljno. Sicer pa, se še pohvali, imajo dobro usposobljeno posadko, saj je za njimi že več kot 20 let dela.

Na Arsu posipanju niso naklonjeni
Agencija Republike Slovenije za okolje posipavanju nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom sicer ni naklonjena. Pred kratkim so predstavili tudi uradno stališče o obrambi pred točo, v katerem pravijo: "Na področju ukrepov za zaščito proti toči v kmetijstvu sta najbolj razširjena fizična zaščita z varovalnimi mrežami in finančno zavarovanje pridelka. Kot dodatna možnost se v zadnjem času tudi v Sloveniji znova omenja vnos dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake, na primer izpuščanje srebrovega jodida z letal."

"O možnostih umetnega vplivanja na razvoj in strukturo nevihtnih oblakov namreč obstajajo domneve, da s takšnim vnosom lahko spremenimo število in velikost točnih zrn. Vendar študije učinkovitosti, še posebej tiste, ki so bile narejene metodološko ustrezno pri neodvisnih strokovnjakih, kažejo, da ni nedvoumnih dokazov o pozitivnih učinkih takšnega vplivanja na pojav toče," še pravijo na Arsu.

"Državna podpora tovrstnim projektom nesmotrna"
Dodajajo še "da ni zadostnih strokovnih podlag, ki bi upravičile izvajanje obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake. Državna podpora tovrstnim aktivnostim bi bila po našem mnenju nesmotrna in bi pri uporabnikih neodgovorno vzbujala napačen vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita".

O tem, zakaj na Arsu niso naklonjeni letalski obrambi pred točo, smo se pogovarjali s Klemnom Bergantom iz urada za meteorologijo. "Razpoložljiva poročila o učinkovitosti obrambe proti toči z vnosom srebrovega jodida v točenosne oblake so neenotna in v veliki meri odvisna od tega, ali jih podajajo neodvisni strokovnjaki, ali sami izvajalci obrambe proti toči. Do sedaj sta nam poznana le dva metodološko ustrezno zastavljena poskusa, ki sta že konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja želela ovrednotiti učinkovitost obrambe proti toči z vnosom srebrovega jodida v točenosne oblake," razlaga Bergant.

Dodaja še, da načelno ne nasprotujejo raziskavi, ki bi na korekten in neodvisen način skušala ovrednotiti učinkovitost letalske obrambe proti toči. "Vendar se je potrebno zavedati, da je potrebno takšno raziskavo izvesti na podlagi dobro pripravljenega projekta in na nivoju raziskovalnih institucij. /.../ "Poskusno" posipanje točenosnih oblakov z letali, ki se izvaja v Sloveniji od leta 1999, tem kriterijem ne ustreza," še dodaja.

Sicer pa nam je Bergant pojasnil še, da se trudijo javnost čim bolj obveščati o verjetnosti pojava toče in drugih nevarnih vremenskih pojavov tudi na vremenskem portalu. "Letos smo
javnosti ponudili tudi nov produkt, ki prikazuje verjetnost trenutnega pojavljanja toče na območju Slovenije (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/hail/)."

Zanimalo nas je tudi, ali Arso pri t.i. TočaAlarmu kakor koli sodeluje z Zavarovalnico Triglav, ki to storitev ponuja svojim zavarovancem. Bergant odgovarja: "Zavarovalnica Triglav informacije za obveščanje o nevarnosti toče črpa iz javno dostopnih spletnih strani Agencije RS za okolje. Podjetje, ki pri pripravi storitve "Toča Alarm" sodeluje z Zavarovalnico Triglav, se je pred kratkim na nas tudi obrnilo s prošnjo po neposrednem dostopu do podatkov meteorološkega radarja na Lisci."

Tanja Kozorog Blatnik