Gibanje Petki za prihodnost znova začenja svetovne podnebne proteste, v katerih zahteva večplastno podnebno pravičnost. Stavki so se pridružili tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki od politike zahtevajo, da podnebno krizo začne jemati resno. V Ljubljani so se protestniki zbrali pred mestno hišo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gibanje Petki za prihodnost znova začenja svetovne podnebne proteste, v katerih zahteva večplastno podnebno pravičnost. Stavki so se pridružili tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki od politike zahtevajo, da podnebno krizo začne jemati resno. V Ljubljani so se protestniki zbrali pred mestno hišo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Mladi zavzeli ulice Berlina: "Titanik v letu 2021 ne bi imel težav"

Po daljšem premoru zaradi epidemije se po vsem svetu znova začenjajo petkovi okoljski protesti. Akciji se pridružujejo slovenski Mladi za podnebno pravičnost. "Protestiramo tako proti lokalnim in državni kot tudi svetovnim voditeljem, ki jih pozivamo, naj se prenehajo norčevati in začnejo z vso resnostjo obravnavati podnebno krizo kot to, kar dejansko je – kot krizo," je za Televizijo Slovenija povedal predstavnik ljubljanske skupine protestnikov Nik Lisjak.

Opozoril je, da se Slovenija glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. "Na drugi strani imamo naše vladajoče, ki se sprenevedajo in postavljajo kapital celo pred naše temeljne človekove pravice, kot je pitna voda," je dejal Lisjak.

Ljudje se vse bolj prebujajo in zahtevajo podnebno in socialno pravičnost. Zagotovo ne nameravamo nehati protestirati, saj nam drugega ne preostane.

Nik Lisjak, Mladi za podnebno pravičnost

Ob 11. uri so protestirali v vsaj petih mestih: v Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru, Kamniku, Kopru in Gorici. Za največji slovenski mesti so pripravili posebne zahteve, ki gredo med drugim v smeri izboljšanja javnega prometa, do okolja prijaznih energetskih rešitev, urejanja mest po meri kolesarjev in pešcev ter povečevanja obsega zelenih površin.

"Ustavi naj se širitev mestnih vpadnic ter obvoznice, širijo in povečujejo naj se frekvence linij Ljubljanskega potniškega prometa, parkirna mesta naj se gradijo preko sistema P&R na obronkih mesta ali pa sploh ne. In nenazadnje, naj se preneha z napadi na avtonomne cone in prične s spodbujanjem solidarnostnih ekonomij," so povzeli v gibanju.

Podnebni protesti v 1500 krajih

Tretje leto sem že na tovrstnih protestih in v tem času se ni nič spremenilo. Politiko neprestano opozarjamo na zanemarjanje podnebne politike, ampak zmeraj naletimo na gluha ušesa. Namesto progresivnih odločitev in zakonov smo letos morali na voliščih braniti pitno vodo in v prihodnosti se nam ne obetajo spremembe.

Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost

Protesniki so se osredotočili tudi na problem kurjenja premoga v energetiki in na problem netrajnostnega prometa. Na državne in lokalne odločevalce so naslovili tri ključne zahteve. Politično oblast pozivajo, naj končno prizna podnebno krizo in jo prične nemudoma aktivno reševati z ustreznimi in pravičnimi ukrepi. Prav tako zahtevajo opustitev uporabe premoga do leta 2030 s celostnim in socialno pravičnim prestrukturiranjem premogovnih regij. Kot tretje pa zahtevajo učinkovito in dostopno trajnostno mobilnost.

V dveh največjih slovenskih mestih so oblikovali tudi lokalne zahteve in jih naslovili na obe mestni občini. "V Mariboru zahtevamo predvsem boljši javni promet, bolje urejeno javno razsvetljavo, kolesarske poti, manj dodajanja novih parkirnih mest. Mesto želimo bolje urejeno za pešce in kolesarje in predvsem za bivanje," je za Radio Slovenija povedala protestnica Oktobrina Peterin.

V Ljubljani so pred Termoelektrarno Toplarno Ljubljana zahtevali, da občina v celoti opusti uporabo premoga do leta 2025, plin v plinsko-parni enoti pa naj postopno nadomešča sprva z zelenim vodikom, nato pa s sintetičnim naravnim plinom do leta 2040.

Brina Jeretina iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost pa je poudarila pomen mobilizacije družbe. Eno ključnih utrdb v boju s podnebnimi spremembami vidi v občinah in občinskih upravah. "Ljubljanski župan Zoran Jankovič je v zadnjih letih na področju okoljske politike popolnoma zaspal. Zelena prestolnica Evrope se zavija v smog ter tako sledi mnogim evropskim državam, ki s slabim prostorskim načrtovanjem in kapitalističnimi prioritetami resno ogrožajo zdravje ljudi in mesta delajo vse bolj nedostopna za kakovostno življenje," je bila kritična.

Podnebni protestniki se vračajo na ulice