Množica protestnikov v Berlinu. Foto: EPA
Množica protestnikov v Berlinu. Foto: EPA

V Berlinu se je zbrala množica ljudi, ki želijo s pohodom, govori in transparenti pritisniti na politiko, da se težave končno rešijo odločno, hitro in učinkovito.

"Politične stranke podnebne katastrofe še vedno ne jemljejo dovolj resno. Dovolj nam je izgovorov, ki nam jih servirajo ostareli politiki, ki jim ni mar, kakšen svet bodo pustili za seboj," je dejala Luisa Neubauer, ki je organizirala protest v prestolnici. Njena somišljenica Jana Boltersdorf je dodala, da se sama protestov udeležuje v imenu tistih, ki še nimajo volilne pravice, a bodo največje žrtve podnebne krize, piše Deutsche Welle.

"Odločevalci naj se nehajo norčevati in začnejo podnebno krizo jemati resno!"

Kot je za Radio Slovenija poročal Luka Robida, protestniki nosijo jasen poziv volivkam in volivcem, naj glasujejo odgovorno, kar se da ekološko, obenem pa ocenjujejo, da čisto nobena stranka nima dovolj velikopoteznega programa na okoljskem področju.

Berlin ni edino nemško mesto, kjer protestniki in protestnice dvigajo svoj glas. Mladi protestirajo tudi v Hamburgu, Freiburgu, Kölnu, Bonnu. Načrtovanih je okoli 400 dogodkov, organizatorjem pa je jasno, da morajo izkoristiti čas pred nedeljskimi volitvami.

Najprepoznavnejši glas gibanja Greta Thunberg, ki je danes stopila na čelo protestniške povorke v Berlinu, je opozorila, da je vzrok za podnebno krizo enak virom, iz katerih se napajajo druge krize, neenakost po svetu, ekološke krize. Ne da se reševati ene teh kriz, ne da bi se hkrati ukvarjali z reševanjem drugih, je dejala.

Kandidat CDU-ja za kanclerja Armin Laschet posluša kritike, da stranka oziroma njena kanclerka Angela Merkel nista izvedla prebojne okoljske reforme in da njegov program zaradi zaščite industrije in delovnih mest predvideva prepočasen prehod v zeleno energijo.

Manj obremenjeno sta šla v kampanjo njegova največja konkurenta. Olaf Scholz iz socialdemokratskih vrst načrtuje, da se obdobje 250 let industrije, ki temelji na fosilnih gorivih, v 25 letih izteče v podnebno nevtralnost.

Prizor s protesta v Berinu. Foto: Reuters
Prizor s protesta v Berinu. Foto: Reuters

Zeleni z Annaleno Bearbock, ki jim ankete napovedujejo tretji volilni izid, pa pravijo, da polovičarski pristop k reševanju podnebja ni pravi način.

Protesti bodo potekali po vsem svetu ‒ napovedani so na vseh celinah z izjemo Antarktike. Protestnih akcij naj bi bilo več kot 1400, potekale naj bi v 80 državah sveta.

V Združenem kraljestvu aretacije protestnikov

V Združenem kraljestvu pa je policija aretirala 39 ljudi, potem ko so nekateri udeleženci t. i. podnebnih protestov začasno onemogočili dostop do pristanišča Dover ob Rokavskem prelivu, sicer najprometnejšega pristanišča v Evropi.

Za akcijo stoji gibanje Insulate Britain (Izolirajmo Britanijo), katerega pripadniki so v preteklosti že večkrat ustavili promet na londonski cesti M25, najprometnejši avtocesti v državi. Britanski vladi je ravno v sredo uspelo izboriti sodno odredbo, ki ji omogoča izrek zapornih kazni za oviranje ceste M25.

Okoli 40 aktivistov omenjenega gibanja je tokrat zaprlo vpadnice do dovrskega pristanišča. Samo pristanišče je sicer ostalo odprto, a ker je bil dostop do njega onemogočen, so nastali dolgi zastoji. 39 protestnikov je policija nato zgodaj zjutraj zaradi suma povzročanja nevšečnosti in oviranja avtoceste aretirala. Za zdaj ostajajo v priporu.

V gibanju so se opravičili za povzročanje nevšečnosti zaradi zastojev, a vztrajajo, da je to edini način, da opozorijo na energetsko revščino, ki ubija Britance.

Pristanišče v Dovru opravi kar 17 odstotkov vse britanske blagovne trgovine. Lani ga je povprečno uporabljalo 6200 vozil cestnega tovornega prometa.

Fotografije s protestov v Berlinu in Varšavi si lahko ogledate v galeriji.