Vrh v Köbenhavnu je pomenil bridko razočaranje za okoljevarstvenike. Foto: Reuters
Vrh v Köbenhavnu je pomenil bridko razočaranje za okoljevarstvenike. Foto: Reuters

V Bonnu se je začela tridnevna mednarodna konferenca, na kateri so se zbrali pogajalci 175 držav, ki bodo pripravili gradivo za novo podnebno konferenco , ki se bo začela 29. novembra v Cancunu.

Priprave bodo gotovo zelo zahtevne, saj države še vedno iščejo krivca za neuspeh decembrskega vrha v Köbenhavnu, ko so sprejeli le nezavezujoč dogovor o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam.

Medel dogovor - medli rezultati
Dogovor vključuje omejitve dviga povprečnih svetovnih temperatur pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijske ravni, države pa naj bi do februarja sporočile svoje cilje, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. To je storilo okoli 75 držav, ki so skupaj odgovorne za 80 odstotkov vseh izpuščenih toplogrednih plinov, a so njihove zaveze pod mejo, ki je potrebna za uresničitev cilja, tj. dvig temperature do dveh stopinj Celzija.

Visoke okolijske ambicije revnih držav
Z doseženim v Köbenhavnu so najbolj nezadovoljne revne države, ki si zato prizadevajo za intenzivne pogovore med letom, kar naj bi povečalo možnosti za uspeh podnebnega vrha v Mehiki. Ambicije po bolj zavezujočem dogovoru je podprla tudi Evropska unija, manj pa so temu naklonjene druge razvite države.